Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (12.080-12.104)



  1.      fluorít  -a m () min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca
  2.      fluorografíranje  -a s () glagolnik od fluorografirati: ekipa je opravila fluorografiranje; obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini
  3.      fluorografírati  -am dov. in nedov. () rentgensko slikati prsni koš na filmski trak: fluorografirali so vse prebivalstvo
  4.      fluviatílen  -lna -o prid. () geogr. fluvialen: fluviatilni sedimenti
  5.      fobíja  -e ž () psiht. bolezenski strah pred določenimi bitji, predmeti ali položaji: bolnike mučijo razne fobije
  6.      fofòt  -ôta m ( ó) šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi: slišal je fofot divjih gosi
  7.      fofotánje  -a s () glagolnik od fofotati: na daleč se sliši fofotanje bojujočih se divjih petelinov / fofotanje jader
  8.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče
  9.      fólder  -ja m (ọ̄) tur. na različne načine preganjen ali zložen prospekt: izdali so turističnopropagandni folder o Gorenjski / prospekt je tiskan v obliki osemstranskega folderja
  10.      foliánt  -a m (ā) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta 2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti
  11.      foliáren  -rna -o prid. () agr. nanašajoč se na liste rastlin, listen: foliarna analiza; foliarno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste rastlin
  12.      fólij  -a m (ọ́) biblio. list, zlasti v starinski rokopisni ali tiskani knjigi
  13.      fólija  -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku
  14.      fólijski  -a -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na folio: folijski format / folijska izdaja Shakespearovih del 2. nanašajoč se na folijo: folijska embalaža
  15.      folikulín  -a m () med. ženski spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona; estrogen
  16.      folklóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na folkloro: folklorni elementi v umetniškem delu; folklorni motiv; zbranega je veliko folklornega gradiva / folklorni plesi; folklorna umetnost ljudska / folklorna prireditev / nastop folklorne skupine skupine, ki goji folkloro, zlasti plesno in glasbeno folklórno prisl.: folklorno nadahnjeno baletno delo
  17.      fólksdôjčer  -ja m (ọ̑-ō) med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji
  18.      fónd  -a m (ọ̑) 1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju 2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond ◊ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond
  19.      fonétika  -e ž (ẹ́) lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja
  20.      foniáter  -tra m (á) med. strokovnjak za foniatrijo: specialist foniater
  21.      foraminífera  in foraminifêra -e ž (; ) nav. mn., zool. morska pražival, navadno z apnenčasto hišico; luknjičarka
  22.      fordízem  -zma m () ekon. načela in metode organizacije proizvodnje, ki jih je vpeljal ameriški industrialec Ford: razvite oblike racionalizacije, kot je fordizem
  23.      forénzičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi s sodstvom ali sodiščem, soden: forenzična kemija, psihologija; forenzična medicina sodna medicina / advokatov zagovor je bil prava forenzična mojstrovina
  24.      forínt  -a m () 1. madžarska denarna enota: sto forintov // kovanec v vrednosti te enote: dal mu je svetel forint 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh
  25.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči

   11.955 11.980 12.005 12.030 12.055 12.080 12.105 12.130 12.155 12.180  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA