Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (12.001-12.025)



  1.      fingírati  -am nedov. in dov. () prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti: fingirati srčni napad; tekmovalec je fingiral poškodbo; fingirati samomor ♦ voj. fingirati napad fingíran -a -o: fingirana bolezen; fingirana čustva
  2.      fíniš  -a m () šport. zadnji, odločilni del tekmovanja v hitrosti: tekač ni zdržal finiša; sto metrov pred ciljem je prešel v finiš; v finišu je bil tekmec hitrejši; začel je s silovitim finišem / dirkač je na prvenstvu pokazal odličen finiš // publ. zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja; finalizacija
  3.      fínišer  -ja m () grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev
  4.      fínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Fince ali Finsko: finski jezik / finski državnik
  5.      fínščina  -e ž () finski jezik: pogovarjala sta se v finščini
  6.      fióla  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. steklena cevka z ravnim dnom: fiola za tablete; shranjevanje hroščev v fiolah 2. neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje; ampula: pripraviti brizgalko in fiolo za injekcijo
  7.      fírbec  -bca m () nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet ∙ pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni // ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec / kot nagovor pa poslušaj, firbec
  8.      fírma  -e ž () 1. podjetje: trgovati z domačimi firmami; izvozna firma; stara firma; zastopstvo tujih firm 2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo firmo; spremeniti firmo; določbe o firmi ● pog. ta fant je solidna, nesolidna firma nanj se lahko zaneseš, se ne moreš zanesti; publ. hoteli so izključiti možnost, da bi se pod firmo svobode skrivale anarhistične tendence videzom, krinko
  9.      fírnež  -a m (í) rastlinsko ali mineralno olje za osnovni premaz, ki varuje zlasti pred vlago: premazati, prevleči s firnežem; oljnate barve redčimo s firnežem; vonj po firnežu
  10.      fís  -a m, tudi neskl. () muz. za polton zvišani ton f: stalno igra f namesto fis; neskl. pril.: skladba v Fis-duru
  11.      fisíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na fisijo: zavzemajo se za uporabo fisijskega materiala v miroljubne namene
  12.      fístula  -e ž () med. patološki odvodni kanalček iz gnojnega žarišča: po fistuli se izceja gnoj; kožne fistule; fistula na dlesni
  13.      fitogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. izvirajoč, nastal iz rastlin: fitogene usedline / fitogene rudnine
  14.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  15.      fízik  -a m (í) 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog. na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike / pog. sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike 2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik
  16.      fizikát  -a m () nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni: mestni fizikat
  17.      fiziognomíja  -e ž () značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz
  18.      fiziognómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fiziognomijo: fiziognomske podrobnosti obraza / fiziognomske analize
  19.      fiziokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na fiziokrate ali fiziokratizem: razširjanje fiziokratskih idej; gospodariti po fiziokratskih načelih / fiziokratska iluzija
  20.      fiziologíja  -e ž () veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe
  21.      fiziolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenjske procese v organizmih: fiziološke lastnosti živali; fiziološke spremembe / fiziološka reakcija // nanašajoč se na fiziologe ali fiziologijo: fiziološki laboratorij; fiziološki oddelek na fakulteti / fiziološka kemija kemija, ki raziskuje kemične procese v organizmihekon. fiziološki minimum življenjske potrebščine, potrebne za sámo življenje; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine fiziolóško prisl.: fiziološko aktivna snov
  22.      fízioterapévtski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na fizioterapevte ali fizioterapijo: fizioterapevtska šola / fizioterapevtske metode; fizioterapevtske naprave
  23.      fízioterapíja  -e ž (-) zdravljenje s fizikalnimi sredstvi, zlasti z električnim tokom, masažo, vodo: inštitut za fizioterapijo; na polikliniki so odprli oddelek za fizioterapijo
  24.      fižòl  -óla [o] m ( ọ̑) kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi: luščiti, saditi fižol; prebrati, namočiti fižol; fižol v stročju, v zrnju / fižol je bil letos zelo poln / fižol napenja; fižol v solati / visoki fižol z ovijajočim se steblom; nizki fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; stročji fižol ♦ vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus
  25.      fižólček  -čka [č] m (ọ̑) manjšalnica od fižol: igrati se s fižolčki

   11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA