Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (11.905-11.929)



  1.      feríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na ferit: feritni material / feritna struktura; feritno jeklo ♦ elektr. feritna antena sprejemna antena na feritnem jedru; feritno jedro jedro iz feritnega materiala, na katerem je navitje
  2.      fermáta  -e ž () muz. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze; korona
  3.      fermènt 1 -ênta m ( é) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli ● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju
  4.      feró...  prvi del zloženk (ọ̑) kem. nanašajoč se na spojine dvovalentnega železa: feroklorid; ferosulfat železov II. sulfat / ferospojine in fero spojine
  5.      fêrokróm  -a m (-ọ̑) metal. zlitina železa in kroma: proizvodnja ferokroma
  6.      fêromangán  -a m (-) metal. zlitina železa in mangana: obloga iz feromangana
  7.      fêrosilícij  -a m (-í) metal. zlitina železa in silicija: dodajati jeklu ferosilicij
  8.      ferrári  -ja [fera-] m () osebni avtomobil italijanske tovarne Ferrari: voziti se s ferrarijem
  9.      fêrryboat  in fêribot -a [feribot] m () navt. ladja za prevoz vozil in potnikov, zlasti na večje razdalje: vkrcati avtomobile na ferryboat
  10.      fés  -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju moško pokrivalo v obliki prisekanega stožca s cofom, navadno rdeče: pokriti se s fesom
  11.      festón  -a m (ọ̑) um. okras v obliki cvetnega ali sadnega venca: feston na pročelju hiše
  12.      fétiš  -a m (ẹ̑) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje: razprava o fetiših in običajih 2. knjiž. za posameznika ali skupino nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar: ljudsko pesem je spremenil v fetiš; zadati udarec fetišem malomeščanske demokracije
  13.      fetišíst  -a m () 1. kdor verjame v fetiše in jih časti: pripadniki tega plemena so fetišisti 2. psiht. kdor čuti bolezensko seksualno nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola
  14.      fetišístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fetišiste ali fetišizem: fetišističen kult / fetišističen strah; fetišistično gledanje na predmete
  15.      fetišízem  -zma m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k fetišizmu; dragocenosti so postale predmet njenega fetišizma ◊ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; psiht. fetišizem bolezenska seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola
  16.      févd  -a m (ẹ̑) v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb: deliti fevde; obdariti koga s fevdom / dati posestvo v fevd v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb
  17.        medm. () 1. izraža zoprnost: fi, kakšna kislica je to vino; fi(ii), to naj bo kruh 2. posnema glas pri žvižganju: burja je žvižgala fi(ii)
  18.      fianketíranje  -a [fja-] s () glagolnik od fianketirati: fianketiranje kraljevega lovca
  19.      fianketírati  -am [fja-] dov. in nedov. () šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale: beli je fianketiral oba lovca
  20.      fiankéto  -a [fja-] m (ẹ̑) šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj: igral je fianketo na daminem krilu
  21.      fíat  -a m () avtomobil italijanske tovarne Fiat: uvozili so več fiatov; med fiati prevladujejo fički
  22.      fíberglas  -a [bǝr] m () kem. umetna snov iz steklenih vlaken in umetne smole: skakalna palica iz fiberglasa
  23.      fibríla  -e ž () anat. vlakence v mišični ali živčni celici
  24.      fibrín  -a m () biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina: mrežasto razpredene niti fibrina
  25.      fičafáj  -a m () pog., šalj. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok: napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji 2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje 3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji

   11.780 11.805 11.830 11.855 11.880 11.905 11.930 11.955 11.980 12.005  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA