Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (11.530-11.554) 
- enakobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je enake barve: zašiti obleko z enakobarvnim sukancem ♦ šah. enakobarvna lovca dva bela ali dva črna lovca ♪
- enakoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene ♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo // ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno 2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo enakomérno prisl.: pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično ♪
- enakopráven -vna -o prid. (á ā) kateremu pripadajo enake pravice: federacija kot skupnost enakopravnih narodov; oba jezika sta popolnoma enakopravna; pogajati se z enakopravnih pozicij; ženske so enakopravne z moškimi // redko enakovreden, enak: navzela se je njihovih navad in postala z njimi enakopravna enakoprávno prisl.: enakopravno sodelovati pri sestavljanju zakona ♪
- enakoprávnost -i ž (á) stanje, v katerem pripadajo vsem enake pravice: doseči, uživati, zagotoviti enakopravnost; ekonomska, nacionalna, politična enakopravnost; enakopravnost držav, narodov; enakopravnost žensk; boj za enakopravnost ♪
- enakorôčen in enakoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) fiz., v zvezi enakoročni vzvod vzvod, ki ima prijemališči sil v enaki razdalji od vrtišča ♪
- enakoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je enakega rodu, stanu: med seboj so se lahko poročali le enakorodni ljudje // enakovrsten, enak: enakorodne lastnosti ♪
- enakosméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) fiz. ki ima v različnih smereh enake fizikalne lastnosti; izotropen: enakosmerna snov; optično enakosmeren ♪
- enakostráničen -čna -o prid. (á) geom. ki ima enako dolge stranice: enakostranični mnogokotnik, trikotnik; enakostranični valj valj, katerega osni presek je kvadrat ♪
- enakovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega ♪
- enakovrédnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakovrednega: enakovrednost prevoda in izvirnika / prizadeta je bila njegova zavest človeške enakovrednosti; načelo nacionalne enakovrednosti in enakopravnosti ♪
- enakozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki enako zveni: odgovoril je z nespremenjenim, enakozvočnim glasom ♦ lingv. enakozvočni besedi besedi, ki imata enako zvočno ali pisno podobo, a drugačen pomen ♪
- enakozvóčnica -e ž (ọ̑) lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim ♪
- éncijan in enciján -a m (ẹ̑; ȃ) 1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijana ♦ bot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik // tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom 2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana ♪
- encíklika -e ž (í) rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica: izdati encikliko; enciklika Janeza XXIII. ♪
- enciklopedíst -a m (ȋ) 1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju: ideje francoskih enciklopedistov; enciklopedist D'Alembert 2. ekspr. enciklopedično izobražen človek: bil je izredno razgledan, pravi enciklopedist ♪
- encím -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator: prebavni encimi; delovanje encimov ♪
- encistírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem: evglena se encistira encistíran -a -o: encistirana pražival ♪
- endémen -mna -o prid. (ẹ̑) biol. omejen na določen kraj, določeno področje: endemne živalske vrste ♪
- endemít -a m (ȋ) biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič ♪
- endo... ali éndo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje notranjosti: endogamija, endokarditis, endoparazit ♪
- endokrín -a -o prid. (ȋ) anat., v zvezi endokrina žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo, žleza z notranjim izločanjem ♪
- endospêrm -a m (ē) bot. z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic, hranilno tkivo ♪
- energétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: pomanjkanje energetičnih virov / reševanje energetičnih vprašanj v gospodarstvu 2. nanašajoč se na energetizem: energetični pogled na svet ♪
- energétski -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: iskanje novih energetskih virov; energetske potrebe; pomanjkanje električne energije zaradi premajhnih energetskih zmogljivosti / gradnja energetskih objektov; ustvarili so si močno industrijsko in energetsko bazo; energetska industrija / energetsko gospodarstvo 2. nanašajoč se na energetizem: nazori energetskih monistov ♪
- enêrgičnost -i ž (é) lastnost energičnega človeka: za tako delo je potreben človek z veliko energičnostjo / z vso energičnostjo so nastopali proti takim pojavom ♪
11.405 11.430 11.455 11.480 11.505 11.530 11.555 11.580 11.605 11.630