Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (11.380-11.404)


  1.      ekspresíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: ekspresivna beseda; ekspresivna izrazna sredstva / opera je ekspresivna zlasti v tragičnih prizorih / ekspresiven umetnik ♪
  2.      ekspropriácija  -e ž (á) uraden odvzem lastninske pravice v korist družbe; razlastitev, razlaščanje: ekspropriacija za gradnjo ceste; oddelek za ekspropriacijo, komasacijo in arondacijo zemljišč / ekspropriacija kapitala; proces ekspropriacije kmečkih zemljišč v Angliji // odvzem ali zgubljanje lastništva, položaja, določenih pravic enega družbenega sloja v korist drugega: ekspropriacija in propadanje malih proizvajalcev; revolucionarna ekspropriacija vladajočega razreda ♪
  3.      ekspropriátor  -ja m (ȃ) kdor ekspropriira, razlaščevalec: država v vlogi ekspropriatorja // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: ekspropriacija ekspropriatorjev ♪
  4.      ekstáza  -e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi // ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz ♪
  5.      ekstemporírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral ♪
  6.      eksténzija  tudi ekstenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti: ekstenzija zlomljene noge ♪
  7.      ekstenzíven  -vna -o prid., ekstenzívnejši (ȋ) ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino ekstenzívno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno ♪
  8.      ekstenzívnost  -i ž (ȋ) težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: odpraviti ekstenzivnost v proizvodnji / ekstenzivnost in intenzivnost doživetja / ekstenzivnost stilizmov ♪
  9.      eksteriêr  -a tudi -ja m (ȇ) knjiž. 1. zunanja podoba, zunanjost: eksterier hiše; ocenjevati eksterier dirkalnega konja 2. prostor, ki je zunaj, naravno okolje: dejanje se dogaja v eksterieru ♦ film. posnetek, narejen zunaj ateljeja; um. upodobitev dogajanja na prostem ♪
  10.      eksteriorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti ♪
  11.      eksterníst  -a m (ȋ) 1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole: šolo je obiskoval kot eksternist 2. knjiž. slušatelj, ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; izredni slušatelj: vpisal se je kot eksternist ♪
  12.      ekstirpátor  -ja m (ȃ) agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju ♪
  13.      ekstirpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. z operacijo vzeti ven bolno tkivo ali organ: ekstirpirati jajčnik, tumor ♪
  14.      ékstra  prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije // ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba ◊ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra ♪
  15.      ekstra...  ali ékstra... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje stanja zunaj česa: ekstragalaktičen, ekstraordinarij ♪
  16.      ekstradícija  -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji ♪
  17.      ekstrahírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob ♪
  18.      ekstrákcija  -e ž (á) 1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje: ekstrakcija barvila, olja / ekstrakcija kosti iz kosti 2. med. izpulitev, izvlečenje, izdrtje: ekstrakcija tujka; ekstrakcija zoba ♪
  19.      ekstrákt  -a m (ȃ) trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček: tobakov ekstrakt; ekstrakti iz zdravilnih zelišč; tovarna za taninov ekstrakt / mesni ekstrakt; kis iz kisovega ekstrakta; limonin ekstrakt v prahu; pren. fantazija je tvoren ekstrakt osebnosti ♪
  20.      ekstrapolácija  -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
  21.      ekstrapolírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
  22.      ekstravagánca  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala ♪
  23.      ekstravagánten  -tna -o prid. (ȃ) ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji; manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov; ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženska ekstravagántno prisl.: ekstravagantno oblečen ♪
  24.      ekstravagántnost  -i ž (ȃ) značilnost ekstravagantnega: daleč naokoli so ga poznali po njegovi ekstravagantnosti in predrznosti; ekstravagantnost obleke / razburjala jih je s svojimi ekstravagantnostmi ekstravagancami ♪
  25.      ekstrém  -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije ♪

   11.255 11.280 11.305 11.330 11.355 11.380 11.405 11.430 11.455 11.480  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA