Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (1.126-1.150)



  1.      formalín  -a m () kem. vodna raztopina formaldehida, ki se uporablja za razkuževanje in konzerviranje: sobo so razkužili s formalinom
  2.      formalínski  -a -o () pridevnik od formalin: formalinska raztopina
  3.      formalíst  -a m () kdor pretirano poudarja obliko ali predpise na škodo vsebine: vse njegovo ravnanje kaže, kakšen formalist je / ekspr. ne oziraj se na tega puhlega formalista // kdor daje prednost obliki umetniškega dela pred vsebino: estetski, klasičen formalist
  4.      formalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na formaliste ali formalizem: formalistično določilo pravilnika; formalistično pojmovanje problema / formalistična morala / formalistična estetika; formalistična umetnost ◊ ped. formalistično znanje znanje, ki sestoji iz naučenih podatkov brez razumevanja vsebine
  5.      formalízem  -zma m () pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine: tako ravnanje vodi v formalizem; birokratski formalizem / ekspr. gre za čisti, goli formalizem / formalizem in površnost pri obravnavanju napak // dajanje prednosti obliki umetniškega dela pred vsebino: v liriki je vladal formalizem / spočetka se je izgubljal v formalizmu in epigonstvu ◊ filoz. poudarjanje oblike kot edino bistvenega v vseh pojavih
  6.      formalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. dati čemu ustaljeno, določeno obliko: formalizirati družbeno življenje formalizíran -a -o: formalizirani pravni posli
  7.      formálnopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na formalno pravo: postopek urejajo formalnopravni predpisi; formalnopravna stran postopka formálnoprávno prisl.: odločba je formalnopravno pomanjkljiva
  8.      formálnost  -i ž () kar se mora opraviti glede na predpise v upravni ali pravni službi: formalnosti so trajale izredno dolgo; izpolniti, opraviti formalnost; obmejne formalnosti so bile hitro mimo; uredil je že vse potrebne formalnosti / preskočiva vse formalnosti in se na kratko pogovoriva // nav. ekspr. kar je komu nepomembno, nebistveno: to, kje si v službi, je zame le formalnost
  9.      fótomateriál  -a m (ọ̑-) 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo
  10.      frezálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na frezanje: opraviti frezalna dela / frezalni stroj; frezalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v frezalnik
  11.      frezálnik  -a m () strojn. stroj s frezali ali frezalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa, rezkalnik
  12.      frezálo  -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v frezalnik, rezkar
  13.      fŕkalica  -e ž () nav. mn., nar. zahodno razpočeno praženo koruzno zrno: pri ognju se boš grel in frkalice jedel
  14.      frontálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno
  15.      frontálnost  -i ž () značilnost frontalnega: frontalnost figur na sliki / frontalnost likovne kompozicije
  16.      frtálja  -e ž (á) nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: pripravila mu je frtaljo
  17.      fundamentálen  -lna -o prid. () osnoven, temeljen: omenjena knjiga je fundamentalno delo v tej stroki; dobiti, nuditi fundamentalno znanje / fundamentalno znanstveno raziskovanje fundamentálno prisl.: fundamentalno se razlikovati
  18.      fundamentalízem  -zma m () nazor, ki zahteva, da se kdo dosledno drži načel svoje ideologije: nasprotovati fundamentalizmu / nacionalni, rasni fundamentalizem ∙ islamski fundamentalizem versko gibanje, ki zahteva popolno zvestobo koranu
  19.      fundamentálka  -e ž () veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: predavanje iz fundamentalke
  20.      funkcionálen  -lna -o prid., funkcionálnejši () 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijskafin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba
  21.      funkcionalízem  -zma m () knjiž. usmerjenost, ki poudarja namenskost, uporabnost: funkcionalizem v arhitekturi / usmeritev sociološke teorije v funkcionalizem
  22.      funkcionálnost  -i ž () lastnost, značilnost funkcionalnega: funkcionalnost izdelka, prostora, stanovanja; funkcionalnost vseh sestavin v delu / naselje je urejeno po načelih funkcionalnosti
  23.      futerál  -a m () star. tok, etui: imeti pištolo v futeralu; futeral za naočnike
  24.      gála  -e ž (ā) knjiž. svečana, paradna obleka: pojavil se je oblečen v sijajno galo; častniki v gali
  25.      gála  prid. neskl. () slavnosten, svečan: gala predstava; kapelnik v gala uniformi / ekspr. vsi povabljenci so bili gala lepo oblečeni // pog., ekspr. prvovrsten, odličen: videl sem gala film; točke iz akrobacije so bile gala; sam.: oblekel se je v gala

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA