Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (11.076-11.100)


  1.      dvájset  -ih štev. (ȃ) izraža število dvajset [20] a) v samostalniški rabi: deset in deset je dvajset; trije od dvajsetih / ura je dvajset; ob dvajsetih b) v prilastkovi rabi: dvajset korakov; zbrano delo v dvajset(ih) zvezkih; tudi neskl. bilo mu je okoli dvajset let // neskl. izraža številko dvajset: stanuje na Titovi 20; na vrsti so številke od ena do dvajset ♪
  2.      dvajset...  ali dvájset... in dvajset... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na število dvajset: dvajsetletnica; dvajsetdinarski, dvajsetglav; dvajsetkraten ♪
  3.      dvajseták  -a m (á) vrednost dvajsetih denarnih enot: še trije dvajsetaki mu manjkajo // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: boter mu je stisnil v roko dvajsetak ♪
  4.      dvajsetíca  -e ž (í) 1. nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev: ob slovesu mu je dala dvajsetico; srebrne dvajsetice 2. pog. številka dvajset: zadela je dvajsetica ♪
  5.      dvájsetič  prisl. (ȃ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na dvajsetem mestu: že dvajsetič gre na pot ♪
  6.      dvájsetléten  -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) 1. star dvajset let: dvajsetletna študentka 2. ki traja dvajset let: v dvajsetletnem delu si je nabral bogatih izkušenj ♪
  7.      dvákrat  prisl. (ȃ) izraža dve ponovitvi: dvakrat dve je štiri; dvakrat zakleniti; preobleči se dvakrat na teden / dvakrat tolikšna vrednost; dvakrat več / ekspr.: zanj je to strašen, dvakrat strašen udarec zelo hud; tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno ● videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil skoraj gotovo se bo pritožil; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal ◊ bot. dvakrat nazobčani list list z zobci, ki so tudi nazobčani ♪
  8.      dvánajst  in dvanájst -ih štev. (ȃ; á) izraža število dvanajst [12] a) v samostalniški rabi: dvakrat šest je dvanajst; od dvanajstih je ostal eden / ura je dvanajst; ob dvanajstih (ponoči) 24h b) v prilastkovi rabi: dvanajst učencev; plačati v dvanajst(ih) obrokih; tudi neskl.: s približno dvanajst dijaki; stane okoli dvanajst dinarjev // neskl. izraža številko dvanajst: informacije v sobi 12; štiri ulomljeno z dvanajst ● ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
  9.      dvanajst...  ali dvánajst... in dvanájst... in dvanajst... prvi del zloženk (ȃ; á) nanašajoč se na število dvanajst: dvanajstdneven; dvanajstčlanski; dvanajstzložen; dvanajstkraten ♪
  10.      dvanajsták  -a m (á) 1. lov. dvanajsterak: ustrelil je krasnega dvanajstaka 2. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: kovali so dvojake, trijake in dvanajstake 3. zgod. vsak od dvanajstih mestnih svetovalcev v fevdalni dobi: k posvetu se je zbralo le nekaj dvanajstakov ♪
  11.      dvanajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po šest odrastkov: dvanajsterak je stopal naravnost proti njemu / nepravilni dvanajsterak ki ima na enem rogu šest, na drugem pa manj odrastkov ♪
  12.      dvanajstérica  -e ž (ẹ̑) skupina dvanajstih oseb: naša dvanajsterica je dosegla drugo mesto; postal je vodja dvanajsterice delavcev ♪
  13.      dvanajstérka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov: knjižnica ima tudi nekaj dvanajsterk 2. nav. mn., alp. dereza z dvanajstimi konicami: navezal si je dvanajsterke ♪
  14.      dvánajsti  in dvanájsti -a -o štev. (ȃ; á) ki v zapovrstju ustreza številu dvanajst: dvanajstega [12.] septembra; v dvanajstem letu; okoli dvanajste (ure) 12h; 24h / dvanajsti del celote ∙ ekspr. nekaterim običajem bije dvanajsta ura izginjajo, se izgubljajo; ekspr. nevarnost je spoznal šele ob dvanajsti uri v zadnjem trenutku, hipu ♪
  15.      dvanajstíca  -e ž (í) 1. pog. številka dvanajst: napisal je več dvanajstic // redko ducat: kupil je nekaj dvanajstic hlodov 2. dvanajst prav napovedanih izidov od dvanajstih tekem pri športni napovedi: v drugi kombinaciji je imel dvanajstico 3. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: plačati z dvanajstico ♪
  16.      dvanájstič  in dvánajstič prisl. (á; ȃ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na dvanajstem mestu: dvanajstič prestavljen ♪
  17.      dvanajstíja  -e ž (ȋ) zgod. sodišče z dvanajstimi, navadno voljenimi prisedniki v fevdalni dobi: dvanajstija je izrekla sodbo ♪
  18.      dvanajstína  -e ž (í) 1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana // redko ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši 2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine ♪
  19.      dvanajstórica  -e ž (ọ̑) skupina dvanajstih oseb: od takratne dvanajstorice jih je ostala le še polovica; dvanajstorica vojakov ♪
  20.      dvánajstúren  in dvanájstúren -rna -o prid. (ȃ-ȗ; á-ȗ) ki traja dvanajst ur: dvanajsturni vojaški spopad; čakalo ga je nepretrgano dvanajsturno delo ♪
  21.      dve...  ali dvé... in dve... prvi del zloženk (ẹ̑) z izrazom ženskega ali srednjega spola nanašajoč se na število dve: dveleten, dvetretjinski ♪
  22.      dvérce  dvérc ž mn. (ẹ̑) manjšalnica od dver: odkleniti, odpahniti dverce ♪
  23.      dvésto  štev. neskl., stil. dvésto dvéstotih (ẹ̑) izraža število ali številko dvesto [200]: dvesto deset kilometrov; v dvesto letih ♪
  24.      dvíg  -a m (ȋ) glagolnik od dvigniti ali dvigati: a) pozdravil je z dvigom roke; dvig na prste / dvig ladje z morskega dna b) dvig cen; skrbeti za dvig produktivnosti dela / dvig zračnega pritiska, temperature c) nujno potreben je strokovni dvig kadrov č) dvig denarja v banki / knjiženje vlog in dvigov ♪
  25.      dvigáča  -e ž (á) zastar. dvigalo: dvigača je obstala v šestem nadstropju / iztirjeni vagon so dvignili z dvigačo dvigalko ♪

   10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA