Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (10.851-10.875)



  1.      drobnorísba  -e ž () knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja
  2.      drobnóst  tudi drôbnost -i ž (ọ̑; ó) redko 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: iz žepov so mu pobrali različne drobnosti: nož, vžigalice, denarnico in vse drugo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: pozornost obrača le na drobnosti 3. knjiž. podrobnost, nadrobnost: do zadnjega trenutka niso vedeli za drobnosti zasedanja
  3.      drobnôta  -e ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost: očarala ga je s svojo drobnoto
  4.      drobnožívka  -e ž () nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem: preprečevati razvoj škodljivih drobnoživk; pomembnost drobnoživk pri vrenju mošta
  5.      drobovína  -e ž (í) 1. užitno živalsko drobovje: prodajamo jetra, pljuča in drugo drobovino; goveja drobovina 2. redko drobovje sploh: odstraniti drobovino iz ribe
  6.      drobóvje  -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor)
  7.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami
  8.      drobtínar  -ja m () ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: vse življenje bo ostal drobtinar
  9.      drobtínčar  -ja m () ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: bil je suh prakticist in drobtinčar
  10.      drobtínčarski  -a -o prid. () ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika
  11.      drobtínčarstvo  -a s () ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari: zagovarjati drobtinčarstvo; politika drobtinčarstva / nacionalno drobtinčarstvo
  12.      drobtínica  -e ž (í) manjšalnica od drobtina: pobrisati drobtinice z mize / od časa do časa si je stranka le priborila kako drobtinico / prepražene drobtinice ◊ bot. materine drobtinice vrtna rastlina z drobnimi belimi cveti v koških, Chrysanthemum parthenium
  13.      dróg  -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
  14.      dróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami
  15.      drógec  -gca m (ọ̑) manjšalnica od drog: zabiti drogec v zemljo
  16.      drogeríja  -e ž () trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji
  17.      drogeríst  -a m () lastnik drogerije ali prodajalec v njej: vsa leta je kupoval pri istem drogeristu
  18.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
  19.      dromedár  -ja m (á) enogrbi velblod: skoraj vso pot so jahali na dromedarjih
  20.      drómljati  -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi
  21.      dróplja  -e ž (ọ̑) velika stepska ptica z dolgimi močnimi nogami in dolgim vratom: jata dropelj se je skrivala v travi; lov na droplje
  22.      drôže  drôž ž mn.) redko droži: pripraviti je znala zelo dobre drože / duh po vinskih drožah
  23.      droží  -í ž mn. ( ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži
  24.      drožíček  -čka m () manjšalnica od drožič: jablana je bila vsa podprta s tankimi drožički
  25.      drožíti  -ím nedov. ( í) redko z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg

   10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926 10.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA