Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (10.501-10.525)


  1.      dopísati  in dopisáti -píšem dov., dopíšite (í á í) 1. končati pisanje: oddahnil se je, ko je dopisal; dopisati pismo 2. dodatno, zraven napisati: dopisati zadnjo črko besede; dopisati opombe; pesnik je dopisal še sto verzov ♪
  2.      dopisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni ♪
  3.      dopíti  -píjem dov. (í) redko 1. končati pitje: ko je dopil, je zadovoljno pocmokal 2. dodatno, zraven spiti: izpraznil je šilce in dopil še malo vode ♪
  4.      dopláčati  in doplačáti -am dov. (á á á) dodati, plačati manjkajoči del kake vsote: doplačati povišek pristojbine; sto dinarjev je doplačal iz svojega / za vožnjo v prvem razredu boste morali doplačati ♪
  5.      doplésati  in doplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. končati plesanje: ko je doplesala, so ji vsi ploskali; doplesati ples; komaj je doplesala do konca 2. s plesanjem priti kam: doplesala sta do mize; pren. daleč smo doplesali ♪
  6.      dopóldan  -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) del dneva od jutra do poldneva: prespal je cel dopoldan; čakal ga je vse dopoldneve; bil je sončen nedeljski dopoldan ♪
  7.      dopoldánski  tudi dopóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na dopoldan: delo je opravil v dopoldanskem času; šola ima le dopoldanski pouk; odpotoval je z dopoldanskim vlakom / dopoldanski učenci ♪
  8.      dopolnílen  -lna -o [u̯n] prid. (ȋ) ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje ◊ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole ♪
  9.      dopolnítev  -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od dopolniti: dopolnitev zalog; odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov / delo bo potrebno še manjših dopolnitev in popravkov / prizadeval si je za dopolnitev samega sebe izpopolnitev, izboljšanje ♪
  10.      dopolníti  in dopólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) 1. dati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: rokopis bo treba še popraviti in dopolniti; dopolnili so zaloge na ladji; dopolniti zapisnik / ti podatki so dopolnili podobo o pisatelju / diskutanti so dopolnili predavatelja njegove trditve, misli // dodati do polne mere: dopolniti sod 2. živeti do določene dobe: šolar je dopolnil sedem let; književnik je dopolnil šestdeset let ∙ vznes. dopolnil je zemeljsko pot umrl je; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je 3. zastar. izpolniti: prepričan sem, da bo dopolnil svojo dolžnost; dopolnila se mu je vroča želja dopólnjen -a -o: mera trpljenja je dopolnjena; dopolnjeno besedilo ∙ vznes. dopolnjeno je ob smrti življenje, trpljenje je končano ♪
  11.      dopolnjevánka  -e [u̯n] ž (á) uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank ♪
  12.      dopolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: dopolnjevati asortiment izdelkov; dopolnjeval je svoj referat; dopolnjevati zaloge živil ♦ mat. delati računsko operacijo, pri kateri se doda znanemu seštevancu toliko, da se dobi znana vsota // dodajati do polne mere: dopolnjevati sode / profesor dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi šoli 2. zastar. izpolnjevati: vsak mora dopolnjevati svoje naloge dopolnjeváti se imeti take različne lastnosti, da dajo skupaj skladno celoto: prijatelja se dobro dopolnjujeta / rastlinska in živinorejska proizvodnja se dopolnjujeta; teorija in praksa se dopolnjujeta dopolnjujóč -a -e: ohranjal je tradicijo, dopolnjujoč jo z novo vsebino; dopolnjujoče besede ♪
  13.      doposláti  -póšljem dov., dopôšlji dopošljíte (á ọ́) zastar. 1. dodatno, zraven poslati: polku so doposlali pomoč; doposlali so mu še en izvod 2. poslati: na razstavo so doposlali veliko sadja doposlán -a -o: doposlani rokopisi ♪
  14.      dopotováti  -újem tudi dopótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom ♪
  15.      dopovédati  -povém dov. (ẹ́) 1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar 2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove ♪
  16.      dopovéden  -dna -o prid. (ẹ̑) redko razumljiv, jasen: povedal jim bo to v dopovednem jeziku / njene besede so bile zelo dopovedne prepričevalne ♪
  17.      dopovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema dopovedljívo prisl.: govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno ♪
  18.      dopovedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopovedovati: iz gostilne je bilo slišati dopovedovanje in prerekanje / kljub našemu dopovedovanju je šel dalje ♪
  19.      dopovedováti  -újem nedov. (á ȗ) s pripovedovanjem pojasnjevati: podoficirji so vojakom nekaj dopovedovali; vedno znova je dopovedovala otroku, kakšen je volk; z ihto mu je dopovedovala, kaj naj stori / dopoveduje mu z rokami // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem skušati doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: v trgovinah so dopovedovali ljudem, da blaga ni; otrok je zastonj dopovedoval, da je lačen / vedno znova si je dopovedovala, da se je to moralo zgoditi ♪
  20.      doprášati  tudi doprašáti -am dov., tudi doprášala (á á á) nar. končati vpraševanje: šele ko je doprašal, kaj je bilo medtem doma novega, je sedel doprášati se tudi doprašáti se z vpraševanjem priti kam: iskal je, spraševal in se končno doprašal do hiše ♪
  21.      doprávdati se  -am se dov. (ȃ) knjiž. končati pravdanje: zate smo se že dopravdali ♪
  22.      dopréga  -e ž (ẹ̑) dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego // žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego ♪
  23.      doprinêsti  -nêsem dov., doprinésel doprinêsla (é) 1. publ. pripomoči, pomagati, prispevati: konferenca je doprinesla k razumevanju problemov; s svojo dosledno borbo je mnogo doprinesel k zmagi; s svojim delom so veliko doprinesli skupnosti / doprinesti svoj delež osvobodilnemu gibanju; doprinesti žrtve žrtvovati se 2. redko nadomestiti: na vso moč se je gnal, da bi doprinesel zamudo doprinesèn tudi doprinešèn -êna -o: žrtev je doprinesena ♪
  24.      dopŕsje  -a s (ȓ) doprsni kip ali doprsna podoba: bronasto doprsje; vladarjevo doprsje / slika predstavlja samo doprsje ♪
  25.      dopústnica  -e ž (ȗ) 1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice 2. ženska oblika od dopustnik ♪

   10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA