Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (10.476-10.500)



  1.      donébnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nebotičnik: mesto s številnimi donebniki; stanoval je v dvajsetem nadstropju donebnika
  2.      donedáven  -vna -o prid. (á) publ. ki je bil, obstajal do pred kratkim: problem je obravnavan s stališča donedavnega sistema
  3.      donések  -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela; članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture; Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek; prostovoljni doneski
  4.      donhuánstvo  tudi donjuánstvo -a [-ha-] s () ekspr. lastnosti ali ravnanje, značilno za donhuane: njegovo donhuanstvo jo je vznemirjalo
  5.      donkihótiti  -im nedov. (ọ̑) knjiž., redko ravnati ali vesti se kot don Kihot: vse življenje je donkihotil
  6.      donkihótski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri don Kihotu: v njegovem delu je precej donkihotskega idealizma / njegova donkihotska postava visoka, suha
  7.      donkihótstvo  -a s (ọ̑) ekspr. ravnanje ali vedenje, podobno don Kihotovemu: vaše dejanje je donkihotstvo / politično donkihotstvo; uvidel je nesmiselnost svojega donkihotstva
  8.      donòs  -ôsa m ( ó) ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto 2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju; dohodek: donos gospodarske organizacije se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos ◊ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele
  9.      donôsen  -sna -o prid., donôsnejši (ó ō) 1. ki prinaša dobiček, korist: njegovo podjetje je zelo donosno / izbral si je zelo donosen poklic; imeti donosno službo 2. ekon. ki daje visok donos: donosne vrste žita
  10.      donôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost donosnega: donosnost kmetijstva; donosnost podjetja / z intenzivnim obdelovanjem se je povečala donosnost zemljišča; donosnost čebelarstva, živinoreje ♦ ekon. donosnost kapitala razmerje med kapitalom in njegovim donosom
  11.      dooráti  -ôrjem in -órjem dov., doôrji doorjíte; doorál (á ó, ọ́) končati oranje: danes še ne bo dooral
  12.      dopadajênje  -a s (é) zastar. zadovoljstvo, ponos: gledal ga je z vidnim dopadajenjem ∙ zastar. imeti dopadajenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak
  13.      dopádati  -am tudi dopádati se -am se nedov.) zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: pri vas mi dopada; igra mu je dopadala
  14.      dopadênje  -a s (é) star. zadovoljstvo, ponos: mati je z dopadenjem gledala na svojega sina; očitno dopadenje / občinstvo ga je sprejelo z dopadenjem z navdušenjem, odobravanjemstar. imeti dopadenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak
  15.      dopadljív  -a -o prid. ( í) star. 1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom 2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature dopadljívo prisl.: dopadljivo je opazovala hčer
  16.      dopadljívost  -i ž (í) star. značilnost tega, kar ugaja: likovna dopadljivost dela / opazovali so ju z dopadljivostjo z zadovoljstvom, s ponosom
  17.      dopásti  -pásem dov. (á) končati pašo: dopasel je in odgnal živino domov; dopasti kravo
  18.      dopásti se  -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā) pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla; dopadel se ji je na prvi pogled; sam sebi se dopade; zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil
  19.      dopeljáti  -péljem tudi -ám dov., dopêlji dopeljíte; dopêljalẹ̄, ) 1. dodatno, zraven pripeljati: če bo peska zmanjkalo, ga še dopeljite 2. zastar. pripeljati: dopeljali so nove zvonove; domov se je dopeljal s poštnim vozom
  20.      dopetáča  -e ž (á) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnjen je bil v dolgo črno dopetačo; srajca, suknja dopetača; hlače dopetače; iron. oblekel je meniško dopetačo
  21.      dopéten  in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
  22.      dopétnica  in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica
  23.      dopétnik  in dopêtnik -a m (ẹ̑; ) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnil si je dopetnik; kožuh dopetnik
  24.      dóping  -a m (ọ̑) šport. sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami; uporaba dopinga je prepovedana // uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj
  25.      dopís  -a m () 1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča ♦ adm. spremni dopis 2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve

   10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA