Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Akcij (312-336)


  1.      rédoks  neskl. pril. (ẹ̑) kem., kratica redukcijski in oksidacijski hkrati: redoks reakcija / redoks sistem ♪
  2.      reducírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga 2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko 4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati // metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo ● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih ◊ lingv. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino reducírati se kem. sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral // metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo reducíran -a -o: reducirani samoglasniki ♪
  3.      refléks  -a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika ◊ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks ♪
  4.      refleksíja  -e ž (ȋ) 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji ◊ filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe ♪
  5.      rekláma  -e ž (ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklama je zelo povečala prodajo; naročiti, plačati reklamo; reklama za čaj, koncert / časopisna, radijska reklama; reklama po televiziji / delati reklamo // takemu opozarjanju namenjeno besedilo, slika: brati, objavljati, poslušati reklame; pred prikazovanjem filma predvajati reklame; avtobus z reklamo za pivo / svetlobna reklama se je prižigala in ugašala / postaviti reklame ob cesti 2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje dobre, pohvalne lastnosti koga, česa in mu s tem prinaša ugled, koristi: tako vedenje ni reklama za naše društvo; ta dosežek je najboljša reklama za podjetje / ta novica je bila dobra, slaba reklama za napovedano akcijo ● ekspr. palico je imel menda samo za reklamo je ni potreboval, uporabljal; šalj. ta kopalec je reklama za jogurt ima zelo belo, svetlo kožo ♪
  6.      rekognoscírati  -am nedov. in dov. (ȋ) voj. pregledovati, raziskovati kako področje, zemljišče zaradi nameravane vojaške akcije: komandant s starešinami rekognoscira / rekognoscirati teren ∙ zastar. rekognoscirati sovražnikove položaje pregledovati, ugotavljati ♪
  7.      rekvizicíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rekvizicijo: rekvizicijska akcija / rekvizicijsko potrdilo / rekvizicijska komisija ♪
  8.      represíven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na represijo: represivna družba; povečana represivna politika; represivno delovanje države; represivno zmanjševanje kriminalitete / z represivnimi sredstvi so skušali povečati pritisk na stavkajoče delavce; represivne akcije proti pristašem osvobodilnega gibanja nasilne, zastraševalne ♦ ped. represivna vzgoja vzgoja, ki temelji na zastraševanju in omejevanju ♪
  9.      reševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reševanje: reševalna akcija / reševalna ekipa; reševalna služba v rudniku / reševalna oprema / reševalni avtomobil rešilni avtomobil; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij; reševalna postaja; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah ♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene ♪
  10.      reverzibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. obrnljiv, povračljiv: reverzibilen pojav; čas, ki je povezan z življenjskimi procesi, ni reverzibilen ♦ fiz. reverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se da obrniti brez opravljanja dodatnega dela; kem. reverzibilna reakcija reakcija, ki lahko poteka v obe smeri ♪
  11.      sabotážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje ♪
  12.      samogíben  -bna -o prid. (í ȋ) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samogibne naprave / kupiti samogibni avtomobilček / samogibna sprožitev 2. nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samogibne kretnje / to je samogibna reakcija na žalitev samogíbno prisl.: ta priprava deluje samogibno; hoditi brez misli, samogibno; samogibno je segel po pištoli ♪
  13.      sámoiniciatíven  -vna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoiniciativo: biti samoiniciativen in ustvarjalen / samoiniciativno sodelovanje množic / samoiniciativni predlogi sámoiniciatívno prisl.: kolektivi so se za to akcijo odločili samoiniciativno; mladinci so samoiniciativno ustanovili svoj mladinski aktiv ♪
  14.      sedéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično / maček sedi na soncu // biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali 2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi 4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi 5. žarg., um. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret 6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi // ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu ● žarg. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati sedé: sede na klopi, je pletla; sede delati, spati sedèč -éča -e: sedeč za mizo, so se pogovarjali; sedeči kip; to delo zahteva sedečo držo ∙ sedeči poklic poklic, pri katerem se delo opravlja sede; sedeča kopel kopel v sedežni kopalni kadi ♦ bot. sedeči cvet, list, plod cvet, list, plod brez peclja ♪
  15.      segregacioníst  -a m (ȋ) pristaš segregacije: akcije segregacionistov ♪
  16.      senzitíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije ♪
  17.      sholástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na sholastiko: sholastičen način mišljenja / predstavnik sholastičnih mislecev; sholastična filozofija / to so sholastične abstrakcije ♪
  18.      sicèršnji  -a -e prid. (ȅ) knjiž. 1. drug, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju 2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer ● knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop partizanske vojske so imeli velik odmev sploh ♪
  19.      sinestezíja  -e ž (ȋ) 1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje: sinestezija in interakcija / čutne sinestezije 2. lit. besedna zveza, ki izraža tako doživljanje: v liriki so pogoste sinestezije ♪
  20.      sinhronizácija  -e ž (á) glagolnik od sinhronizirati: sinhronizacija gibov / sinhronizacija vojaških akcij / sinhronizacija filma ♪
  21.      skójevski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na skojevce ali Zvezo komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: skojevska akcija / skojevski sestanek ♪
  22.      skupína  -e ž (í) 1. več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: skupina ob cesti čaka na avtobus; skupina se je neopazno razšla; urediti skupino v kolono; voditi skupino obiskovalcev po razstavi; gorska skupina; skupina hiš; skupina lestencev na stropu / razvrstiti učence v dve skupini; razdeliti se po skupinah; potovati v skupini; breze rastejo v skupinah 2. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži: organizirati delovno skupino; določiti dežurno skupino; intervencijska skupina; napadalna skupina; sestaviti reševalno skupino; odkriti vohunsko skupino; član, vodja skupine; odnosi v skupini / nastop baletne skupine; na prireditvi so nastopile različne glasbene skupine; nastajanje amaterskih igralskih skupin / pripadati določeni etnični skupini; rasne skupine; nastajanje novih skupin v družbi / udeleženci so se razdelili v interesne skupine; glasila raznih kulturnih in političnih skupin; desno in levo usmerjene skupine v stranki / udeleženci kongresa delajo po skupinah 3. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti vprašanja po težavnosti v dve skupini; beseda pripada določeni pomenski skupini; starostna skupina; njegove pesmi so razdeljene v tri tematske skupine / razvrščati organizme v skupine po stopnji njihove razvitosti ◊ kem. skupina elementi, razvrščeni po podobnih lastnostih v posamezni navpični vrsti periodnega sistema; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; hidroksilna skupina; karboksilna skupina; les. trdotne skupine lesa skupine lesnih vrst glede na trdoto; lingv. narečna skupina skupina narečij, za katera je značilen podoben slušni vtis; naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled; soglasniška skupina soglasniški sklop; med. krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; soc. formalna skupina navadno večja organizirana skupina ljudi z določenim skupnim ciljem, programom; horizontalna skupina ki povezuje ljudi iz istega družbenega sloja; primarna skupina za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani, pripadniki; sekundarna skupina; vertikalna skupina; šol. predmetna skupina skupina učnih predmetov, ki so med seboj povezani ♪
  23.      skvadrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na skvadriste ali skvadrizem: skvadristična akcija / skvadristični terorizem ♪
  24.      slóžen  -žna -o prid., slóžnejši (ọ́ ọ̄) katerega člani se ne prepirajo, si ne nasprotujejo: složen kolektiv; složna družina / složni sosedi; če bomo složni, bo naloga hitro opravljena; tudi v težavah so ostali složni / kot poziv bodimo složni // ki poteka brez prepirov, nasprotovanj: složna akcija; složno delo / složno življenje ● star. vsi so (si) složni v tem, da je knjiga izvrstna edini slóžno prisl.: složno delati; složno živeti s sostanovalci ∙ složno odpravljati slabosti skupaj; složno zahtevati kaj soglasno ♪
  25.      sòdéležnik  -a m (ȍ-ẹ̑) star. 1. kdor ima skupaj s kom delež pri kaki stvari: svoj delež je odstopil sodeležniku 2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: sodeležnik podjetja ♪

   162 187 212 237 262 287 312 337 362 387  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA