Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Akcij (176-200)
- kulminácija -e ž (á) knjiž. višek, vrhunec: poslovno sodelovanje je doseglo kulminacijo; kulminacija moči, napora / prešel je že svojo kulminacijo // vzpon, rast: priče smo nove kulminacije kulture / ta akcija je v kulminaciji ◊ astr. prehod nebesnega telesa čez poldnevnik ♪
- kvalitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost ♪
- kvantitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti ◊ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem kvantitatívno prisl.: kvantitativno dobra prehrana ♪
- laténca -e ž (ẹ̑) knjiž. stanje latentnega; prikritost, skritost: prehod iz latence v aktivnost / latenca krize latentnost ♦ med. doba latence čas od dražljaja do reakcije na dražljaj ♪
- letálo -a s (á) motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti; sestreliti sovražno letalo; povzpeti se v letalo; odpotovati z letalom; kabina, krila, rep letala; nosilnost letala; pilotiranje letala; posadka letala; potniki v letalu; prevoz z letalom / letalo bobni, brni v zraku / dvomotorno, dvosedežno letalo; izvidniška letala; jadralno letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov; motorno, nadzvočno, reakcijsko letalo; potniško letalo; šolsko letalo za praktični pouk letenja; športno, vojaško letalo; vodno letalo hidroplan; letalo na reaktivni pogon ♦ aer. amfibijsko letalo ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi; doseg letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka; krilce letala; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj s sovražnimi letali ♪
- likvidírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati sovražno postojanko 2. jur. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo 3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati izdajalca, političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance ◊ adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo likvidíran -a -o: likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa ♪
- lístkoven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na listek 2: listkovno gradivo / listkovna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listki z gesli, besedili proti okupatorju ♦ biblio. listkovni katalog katalog, v katerem so knjige popisane na listkih ♪
- lôvec -vca m (ó) 1. kdor se ukvarja z lovom: lovci gredo na lov; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka; izkušen, strasten lovec; lovec s puško in psom; lovci in ribiči / divji lovec ki se ukvarja z divjim lovom; poklicni lovec; šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; lovec na volkove // kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil: lovec tjulnjev; lovci na kite / ekspr. lovci biriči so iskali rokovnjače // pog. lovski čuvaj: zankarji so zbežali pred lovcem; dobiti službo lovca / grajski lovec; revirni lovec 2. nav. ekspr., navadno v zvezi z na kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi: obstopili so ga lovci na avtograme; lovec na denar, odlikovanja / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci / lovci na zlato, za zlatom iskalci zlata 3. šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh: vzeti kmeta z lovcem; raznobarvna lovca / črnopoljni lovec 4.
žarg. lovsko letalo: lovci so se vzdignili v zrak; sovražni lovci in bombniki / reakcijski lovec ◊ etn. lovci na glave pri primitivnih ljudstvih zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. lovec čaka lisico; voj. lovec v nekaterih državah vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za boj proti gverilcem; zgod. takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec ♪
- mágičen -čna -o prid. (á) 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke ● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata ◊ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako,
da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem, oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost ♪
- mecenátski -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko mecenski: mecenatske zasluge / mecenatska akcija ♪
- mecénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mecene ali mecenstvo: mecenske zasluge / znana mecenska hiša / mecenska akcija ♪
- médij -a m (ẹ́) 1. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija // v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij 2. knjiž. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove; ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku; kemična reakcija v alkoholnem mediju; trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reakcijskega motorja 3. knjiž. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi; dramatika je njegov glavni izpovedni medij; propagandni medij; medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / publ. množični mediji časopisje, radio, televizija / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen
mladostnik posredovalec ◊ lingv. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja ♪
- míg 2 -a m (ȋ) sovjetsko lovsko reakcijsko letalo: eskadrilja migov ♪
- militarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uveljavljati militarizem: reakcija hoče državo militarizirati // podrejati vojaškim potrebam, vojaškim interesom: militarizirati vzgojo / militarizirati železničarje 2. redko postavljati, nameščati vojaštvo in vojaške naprave na kako ozemlje: militarizirati obmejni pas militarizíran -a -o: militarizirana država; militarizirano vesolje ♪
- mirage -ea [miráž] m (ȃ) francosko reakcijsko lovsko letalo: mirage in mig ♪
- mísel -sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / ekspr. skušal je odgnati misli in zaspati / ležal je brez misli // izraža usmerjenost najvišje umske dejavnosti: misli so se mu osredotočile samo na rešitev / ekspr. misli so se mu sukale samo okrog nje / ekspr. vdajal se je svojim mislim 3. nav. mn., navadno s prilastkom mnenje, mišljenje: to so le moje misli, morda ni tako / po naših mislih so dogodki potekali takole / povej tudi ti svoje misli o predstavi / o tem problemu nisva istih misli; nikomur nočem vsiljevati svojih misli 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom najvišja umska dejavnost kot nosilec a) določenega razpoloženja, počutja: ni se mogel otresti mračnih,
žalostnih misli; predal se je prijetni misli / ekspr. obhajale so ga črne misli / ekspr. skušal si je izbiti take misli iz glave / ta človek je čisto romantičnih misli je romantičen b) določene, navadno čustvene reakcije: hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo; to so zelo sebične misli 5. navadno s prilastkom prisotnost česa v zavesti kot posledica najvišje umske dejavnosti: misel, da bi odšel, mu je vedno bolj dozorevala; hrabri me misel, da je zdrav; zadrževala jih je misel, da ne ravnajo prav / ekspr. ta misel mu ne da miru, mu ne gre iz glave / vsiljuje se mu misel o nacionalni zatiranosti // navadno v zvezi z na trajnejša, intenzivnejša prisotnost česa v zavesti: misel na ljubezen, boljšo prihodnost mu daje pogum; misel nanjo ga je dvigala; misel na smrt ji hromi voljo 6. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa: dobra, originalna misel; misel o izdaji zbranih del slovenskih klasikov je
bila vsestransko podprta; tedaj se mu je porodila misel o ustanovitvi stranke; dal je misel za reorganizacijo podjetja / ekspr. preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem / hvaležen sem ti za vsako dobro misel 7. navadno s prilastkom izraženi rezultat najvišje umske dejavnosti: delo vsebuje veliko globokih misli; podobne misli sem že nekje slišal / izrekel je zanimivo misel 8. ed., navadno s prilastkom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel a) umetniškega ali znanstvenega dela: seznanil se je z mislijo njegove razprave; osnovna misel drame / vodilna misel Prešernovih poezij b) knjiž. različnih znanstvenih, umetniških smeri: razvoj marksistične misli; seznaniti se z mislijo kubizma / Platonova filozofska misel c) knjiž. različnih področij človekove družbene dejavnosti: seznaniti se z antifašistično mislijo; politična misel stranke / univerza kot žarišče napredne misli / spoznati misel razrednega boja // knjiž., z
oslabljenim pomenom najvišja umska dejavnost, značilna za določeno strokovno področje: nastanek pedagoške misli na Slovenskem / razvoj znanstvene misli 9. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: komunistične misli so preplavile Evropo; ni bilo mogoče zavreti revolucionarne misli / spremljal je vse nove politične misli 10. v prislovni rabi, v zvezi v mislih izraža omejevanje glagolskega dejanja na miselno področje: ves čas je v mislih ponavljal izpitno vprašanje / v mislih sem z vami / samo v mislih je bil pogumen ● ekspr. njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist on misli samo na osebno korist; ekspr. moja prva misel je bila namenjena njej najprej sem pomislil nanjo; ni mogel zbrati svojih misli ni se mogel zbrati, koncentrirati; brati misli komu ugotavljati, kaj misli, kaj si želi; publ. izmenjavati misli sporočati, pripovedovati svoje mnenje, mišljenje drug drugemu;
ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; ekspr. še na misel mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; njega imam pogosto v mislih pogosto se ga spominjam; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; zlasti imam v mislih njegovo slabo vedenje poudariti želim zlasti njegovo slabo vedenje; ekspr. prišel je na čudovito misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; ekspr. bili so vsi ene misli z njim vsi so mislili kot on; ekspr. nimam nobenih skritih misli ničesar ne prikrivam, skrivam ◊ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; muz. glasbena misel smiselno urejena, formalno nedoločena skupina tonov; rel. grešiti v mislih; soc. družbena misel človekovo mnenje, mišljenje o njegovem odnosu do sočloveka, družbe ♪
- mladína -e ž (í) 1. mladi ljudje, zlasti med štirinajstim in petindvajsetim letom: ob večerih se v lokalu zbira mladina; učiti, voditi, vzgajati mladino; avtor je pri mladini zelo priljubljen; delavska, intelektualna, mestna, vaška mladina; vzgojno zanemarjena mladina; poklicno usmerjanje mladine; filmi, revije za mladino / šola za gluho, slepo mladino; moška, ženska mladina; film za šoloobvezno mladino; šolska mladina / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan / Zveza socialistične mladine [ZSM] družbenopolitična organizacija za mladino // ekspr. mlajši ljudje sploh: starejši so modrovali, mladina pa se je zabavala po svoje; možje so se jezili na nepremišljeno mladino 2. pog. člani Zveze socialistične mladine: zborovanje tovarniške mladine / žarg. akcijo je organizirala mladina Zveza socialistične mladine ● iron. zlata mladina razvajeni mladi
ljudje, zlasti iz bogatejših družin ♪
- mladínec -nca m (ȋ) 1. član mladinske organizacije: progo so gradili mladinci; kongresa so se udeležili mladinci iz vse republike; v akciji sodelujejo pionirji in mladinci 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let: nastop članov in mladincev 3. publ. mladenič, fant: mladinci se želijo čimprej osamosvojiti ♪
- mobilizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da je kdo v vojaški službi, vpoklicati: mobilizirati mlajše letnike; očeta so mu mobilizirali / mobilizirati fante v partizane / mobilizirati motorna vozila // napraviti, da kdo zaradi posebnih razmer obvezno opravlja kako delo: ob epidemiji so mobilizirali vse zdravnike in drugo zdravstveno osebje 2. opraviti prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: država je začela mobilizirati; publ. država je mobilizirala opravila mobilizacijo // publ. povzročiti aktivnost ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditi, pritegniti: mobilizirati množice, organizacijo za politične naloge; idejno, politično mobilizirati študente / mobilizirati strokovne izkušnje ◊ ekon. mobilizirati kapital zbirati kapital za investicije; spremeniti dolgoročno naloženi kapital v kratkoročno naloženega; jur. mobilizirati terjatve skrajšati
terjatvam rok dospelosti ali jim dati takojšnjo dospelost; med. mobilizirati otrdel sklep napraviti ga zopet gibljivega; šah. mobilizirati figure zbirati in pripravljati jih za akcijo mobilizirajóč -a -e: avantgarda je mobilizirajoča mobilizíran -a -o: mobiliziran civilist; mobiliziran je bil med prvimi ♪
- montánski -a -o prid. (ȃ) teh. rudarski: montanske tehnološke študije / montanska industrija ◊ kem. montanski vosek vosek, dobljen iz rjavega premoga z ekstrakcijo ♪
- moratórij -a m (ọ́) fin., jur. pogodbeno odložen ali oblastveno odrejen odlog plačil zapadlih obveznosti: razglašen, uveden je bil moratorij vseh plačil; moratorij v plačevanju reparacij / transferni moratorij odlog plačil zapadlih obveznosti v tujino // publ. začasna opustitev česa: predvolilni moratorij večjih političnih akcij; moratorij za jedrske poskuse ♪
- motíti in mótiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: tu te ne bo nihče motil; bojim se, da me bo to motilo pri pisanju; motiti koga pri delu, jedi, učenju; motiti koga s klepetanjem / motiti koga v premišljevanju / kot nagovor: ali motim; prosim, vas smem nekoliko motiti; oprostite, da vas motim; kot vljudnostna fraza: upam, da ne motim; prosim, ne dajte se motiti 2. nav. ekspr. biti ovira pri delovanju: široke hlače so ga motile pri hoji; kup sena je motil, da nisem videl ljudi; tolšča moti mišična vlakna v njihovem delovanju / z napačnimi opravili motimo rastline pri njihovi rasti 3. povzročati, da kaj ne poteka normalno, pravilno: motiti obravnavo, proslavo; motiti pouk s predrznimi medklici; s pripombami je motil njegovo pripovedovanje / kaj ti moti mirno življenje / z vpitjem so motili nočni mir; temo in mir je motilo žuborenje potoka; tišino
noči so motili tihi glasovi // vnašati v celoto neskladnost; kaziti, kvariti: umazana srajca moti skladnost njegove oprave / v starih hišah ga motijo nekateri ogli in stene 4. povzročati neugodne, slabe občutke: najbolj moti njegova hvalisavost; njegova ošabnost me zelo moti; revščina naj te ne moti; ni ga motilo, da na nekaj vprašanj ni dobil odgovora / kot nagovor: vas ne bo motilo, če prižgem; vas moti, če vas tikam / moti me, ker ne ubogaš / lise po koži so njo motile, drugi jih pa še opazili niso // ekspr. povzročati pri kom nemir, zlasti erotični: dekleta so ga na pomlad zelo motila; njena postava ga je motila, da je bil ves iz sebe 5. nav. ekspr. varati, zavajati: naslov človeka moti, da pričakuje bogve kaj novega / če me vse ne moti, prizadevanja niso bila brez uspeha 6. povzročati, da je komu kratek čas: na vse načine ga je skušal motiti; z igračami so se otroci dolgo motili; v žalosti se moti z delom / redko motila se je okoli psa ukvarjala se je s
psom 7. knjiž. povzročati motnje: neka tuja postaja moti sprejem / to moti televizijsko sliko ● ekspr. motiti dekleta vzbujati ljubezen, zapeljevati; ekspr. to ne bo motilo najinega prijateljstva zaradi tega bova vseeno prijatelja; ekspr. kaj te pa moti, da mi pošiljaš takega človeka izraža jezo, nejevoljo ◊ jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; šah. akcija dame moti nasprotnikov napad motíti se in mótiti se 1. delati napake pri kakem delu, navadno duševnem: danes se pri petju veliko motim; motil se je pri popravljanju teksta, pri računanju, v računanju / ekspr. človeška glava se lahko moti 2. biti v zmoti: kdo se je motil, ti ali jaz; vi se motite; kmalu sem zvedel, da sem se motil; motiti se v sodbi; ekspr. gotovo se ne motim, če trdim, da je stvar slaba; ekspr. grozno, hudo, krepko se motiti; zelo se motite, če mislite to / ekspr.: če se ne motim, je
študiral medicino; motil bi se človek, če bi mislil, da so Slovenci Prešernove pesmi pozdravili s posebnim veseljem 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku vrteti se v glavi, biti omotičen: začelo se mi je motiti / moti se mi že, tako sem lačen zelo sem lačen / tisti, ki se jim je motilo, niso bili za plezanje po drevju ● ekspr. misli se mu motijo ne more jasno misliti; ekspr. kaj se ti moti po glavi o čem premišljuješ; preg. motiti se je človeško motèč -éča -e: moteče naprave v soseščini; napaka utegne postati sčasoma moteča; moteče bleščanje ♦ elektr. moteči oddajnik oddajnik, ki povzroča motnje pri sprejemu programa drugega oddajnika; prisl.: to je moteče vplivalo name móten -a -o 1. deležnik od motiti: moteni človeški odnosi; pri delu ni rad moten; radijska oddaja je bila motena 2. ped. oviran v normalni rasti, vzgoji: motena duševnost / čustveno, razvojno, vedenjsko moten; duševno motena oseba ◊ jur. motena posest ♪
- mótor -ja m (ọ̑) knjiž. gonilna sila, gibalo: on je motor celotne akcije; glavni ženski lik je motor v romanu ♪
- motóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. gibalen: motorična dejavnost organizma; motorična sposobnost telesa / motorična reakcija / motorični tip človeka tip človeka, ki ima velike sposobnosti za gibanje ◊ anat. motorični živec živec, ki povzroča delovanje mišic; motorično središče celice v osrednjem živčevju, ki prevajajo vzburjenje k mišicam motórično prisl.: motorično zavrt otrok ♪
- nabirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nabiranje: nabiralne košare so se hitro polnile / nabiralna vnema popušča / velik uspeh nabiralne akcije ◊ zgod. nabiralno gospodarstvo gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano; žel. nabiralni vlak vlak, ki prevaža tovor med postajami ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276