Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (717-741)


  1.      bonificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trg. dati popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: zaradi te napake vam bomo bonificirali; bonificirati pri ceni 2. redko izboljšati tla: bonificirati izsušeno močvirje ♪
  2.      bonifikácija  -e ž (á) 1. trg. popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: dajati kupcem bonifikacije; bonifikacija pri ceni 2. redko izboljšava tal: bonifikacija močvirij 3. šport. znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi: zmagovalec je dobil eno minuto bonifikacije ♪
  3.      bonsáj  -a m (ȃ) vrtn. v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm: posaditi bonsaj ♪
  4.      bórba  -e ž (ọ̑) 1. oborožen spopad; boj: borba se vname; poseči v borbo; ta človek ni za borbo; on je že dolgo v borbi; herojska borba naših narodov; borba na življenje in smrt / narodnoosvobodilna borba; pren. doživlja hude notranje borbe 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: politična borba; borba mnenj; borba med desno in levo frakcijo v stranki / razredna borba 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: volilna borba; borba za avtonomijo, za socializem ◊ biol. borba za obstanek ♪
  5.      bórben  -a -o prid., bórbenejši (ọ̑) 1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi 2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh bórbeno prisl.: naši šahisti so igrali zelo borbeno; borbeno razpoložena mladina ♪
  6.      boróvec  -vca m (ọ̄) nar. bor1: po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd ♪
  7.      bôsti  bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
  8.      botáničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
  9.      božánski  -a -o prid. (ȃ) značilen za božanstvo: božanska pravičnost // ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska božánsko prisl.: kava je božansko zadišala ♪
  10.      bráda  -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čop ● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase ◊ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa ♪
  11.      brádelj  -dlja m (á) kožni izrastek pod kljunom perjadi: petelinji bradelj ♪
  12.      brák  -a m (ȃ) večji lovski pes, navadno lisast: goji brake / istrski brak // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober brak ♪
  13.      brakír  -ja m (í) lov. kdor pri brakadi izganja divjad z braki: brakir je spustil pse z verižice ♪
  14.      brakírati  -am nedov. (ȋ) lov. pri brakadi izganjati divjad z braki: kdo bo danes brakiral ♪
  15.      braník 1 -a m (í) obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike ● vznes. iti na branik domovine branit domovino; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodo ◊ grad. poševni leseni ščit na mostni kozi; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran ♪
  16.      brázda  -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta ◊ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo ♪
  17.      brbónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od brbonec: brbonček na bradi ♪
  18.      brecílo  -a s (í) med. tkivo, ki nabrekne zaradi dotoka krvi ♪
  19.      bréj  -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov ♪
  20.      brentáča  -e ž (á) zastar. brenta: kadi, sodi, brentače ♪
  21.      brezbrád  in brezbràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela ♪
  22.      brezobrázen  -zna -o prid. (ā) 1. knjiž. neizrazit, medel: nedoločne in brezobrazne oblike 2. zastar. nesramen, surov, brezobziren: brezobrazni napadi na pisatelja ♪
  23.      brezvétrje  -a s (ẹ̑) stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati; brezvetrje pred nevihto; tišina brezvetrja; pren. giniti v brezvetrju province ♪
  24.      brezvóljnost  -i ž (ọ́) knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost ♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje ♪
  25.      brezžíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja ♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi ♪

   592 617 642 667 692 717 742 767 792 817  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA