Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (6.767-6.791)


  1.      trmoglávost  -i ž (ā) lastnost trmoglavega človeka: zaradi trmoglavosti ni hotel poklicati zdravnika; brezobzirna, nesmiselna trmoglavost; samovoljnost in trmoglavost ♪
  2.      tŕnek  -nka m (ȓ) kaveljček z ostjo za lovljenje rib, ki se priveže na vrvico: trnek se ribi zapiči, zasadi v grlo; izdreti trnek; natakniti vabo na trnek; trnek z zalustjo / vreči trnek (v vodo); loviti ribe na trnek ● pog., ekspr. ribiči so ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. nastaviti, vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; ekspr. prijeti, zagrabiti za trnek podleči zvijači ◊ anat. koničast odrastek na zadnji strani vretenca; trn ♪
  3.      tŕnje  -a s (ŕ) trnovi grmi, trnove veje: tod raste samo trnje; posekati trnje; ograditi kaj s trnjem; ostro, strupeno trnje / venec iz trnja / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo // več trnov, trni: opraskan od trnja; veje so polne trnja ● ekspr. njene besede so bile trnje govorila je zbadljivo; ekspr. biti (ves) na trnju vznemirjen, nestrpen; ekspr. njegova pot je posuta s trnjem v življenju, pri delu ima dosti težav; prve dni so preživeli kakor na trnju so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno ♪
  4.      tróba  -e ž (ọ́) preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti si trobo iz lubja; otroške trobe; trobi podoben cvet // kar je po obliki temu podobno: z rokami je napravil trobo pred usti / troba starega gramofona; vodna troba vodni vrtinec / knjiž. dati signal s trobo s hupo ∙ nar. držati, narediti trobo kazati, pokazati jezo, nejevoljo z naprej potisnjenimi ustnicami ♦ vrtn. jasminova troba okrasna vzpenjavka s pernatimi listi in velikimi zvončastimi oranžnimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Campsis radicans ♪
  5.      trohnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) razkrajati se, razpadati zlasti zaradi delovanja vlage: les trohni; truplo trohni v grobu; gniti in trohneti ∙ slabš. že leta trohni v tem kraju živi v nedejavnosti, negibnosti ♦ biol. razkrajati se zaradi delovanja mikroorganizmov ob primerni vlagi in toploti trohnèč -éča -e: trohneč les; trohneče listje; trohneča trupla ♪
  6.      trohnôba  -e ž (ó) razkroj, razpad organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: trohnoba lesa / gozdna trohnoba / trohnoba je načela mlin ♦ gozd. lesna glivična bolezen, pri kateri se les razkraja, rjava trohnoba glivična bolezen zlasti iglavcev, pri kateri se les rjavo obarva // kar nastane s trohnenjem: odstraniti trohnobo; duh po trohnobi ♪
  7.      trombozírati  -am dov. in nedov. (ȋ) žarg., med. zamašiti se zaradi tromboze: žila je trombozirala trombozíran -a -o: trombozirane žile ♪
  8.      trópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: tropski gozdovi; tropske puščave; tropska morja / tropski les; tropski sadež; tropske bolezni; tropske rastline; tropsko deževje; tropsko podnebje / tropska čelada, obleka ∙ ekspr. v mestu je vladala tropska vročina zelo velika ♦ astr. tropsko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; geogr. tropski pas področje z vročim podnebjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom; med. tropska malarija malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; meteor. tropski ciklon področje zelo nizkega zračnega pritiska na tropskem področju, ki ga navadno spremlja vihar; izredno močen vrtinčast tropski vihar; zool. tropske ribe ribe, ki živijo v vodah tropskega pasu ♪
  9.      trós  -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros ♪
  10.      trotovína  -e ž (í) čeb. celice, v katerih se razvijajo troti: graditi trotovino; zalega v trotovini ♪
  11.      tŕpek  -pka -o tudi -ó prid., tŕpkejši (ŕ) 1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma 2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje // ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki tŕpko tudi trpkó prisl.: trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega ♪
  12.      trpéti  -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine 2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino 3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu // biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna 4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem 5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo 6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi 7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge // navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime 8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi 9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka ● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela trpèč -éča -e: trpeč človek; trpeče srce; prisl.: trpeče se nasmehniti; sam.: imeti čut za trpeče ♪
  13.      trpkôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkoba lesnik 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: doživljati trpkobo / v njenem glasu je bila trpkoba ♪
  14.      tŕpkost  tudi trpkóst -i ž (ŕ; ọ̑) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkost sadeža, vina / ekspr. trpkost spoznanja 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je trpkost / pozabiti na trpkosti ♪
  15.      tŕr  medm. (ȓ) posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju: s kladivom je tolkel po rešetkah: tin, tenk, trr / nenadoma je zapokalo: ta ta ta, trr, trrr ♪
  16.      tŕs  -a m (ȓ) 1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom 2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi ◊ agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs ♪
  17.      tŕsnica  -e ž (ȓ) agr. prostor, kjer se gojijo trsne sadike: urediti trsnico; v trsnici vzgojene trte / vodja trsnice ♪
  18.      tŕsničar  -ja m (ȓ) agr. kdor goji trsne sadike v trsnicah: drevesničarji in trsničarji // delavec, ki dela v trsnici: zaposliti novega trsničarja ♪
  19.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno ◊ agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus ♪
  20.      tŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪
  21.      trubadúr  -ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji 2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur domače pokrajine ♪
  22.      trúd  -a m (ȗ) velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke ● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja ♪
  23.      trúden  -dna -o prid., trúdnejši (ú ȗ) 1. ki zaradi zmanjšanja telesnih, duševnih sil ni zmožen opravljati kakega dela: truden delavec, popotnik; bil je že truden; živali so trudne polegle; truden in zaspan; ekspr. truden do smrti / biti truden od poti utrujen // ki zaradi dalj časa trajajočega dela, napora izgubi zmožnost zadovoljivo opravljati svojo funkcijo: z dlanjo je podprla trudno glavo; gledati s trudnimi očmi; noge so bile že trudne / ekspr. trudno srce 2. ekspr. ki izraža, kaže utrujenost: truden glas, pogled; trudni koraki / trudna omama; trudno spanje ● ekspr. trudni dnevi počasi minevajoči; naporni, utrudljivi; pesn. trudne kaplje s težavo, počasi premikajoče se; ekspr. zatisnil je trudne oči umrl je; pesn. trudna polja polja, neposredno po tem, ko so obrodila trúdno prisl.: trudno se premikati ♪
  24.      trudíti se  in trúditi se -im se nedov. (ȋ ú ū) 1. z delom, aktivnostjo želeti doseči a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: otrok se trudi, vendar ne dovolj; pri nalogah se zelo trudi; brezuspešno, dolgo se truditi / trudil se je popraviti zmoto; trudila se je, da bi snov dobro razložila b) da se kaj naredi sploh: konja sta se trudila izvleči voz; trudil se je, da bi se vzravnal / truditi se za naklonjenost koga 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati delo, kot ga določa sobesedilo: truditi se za otroke, z otroki; sam se je trudil s pospravljanjem lesa ● ekspr. zaman se je trudil okoli nje si prizadeval pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; za nič se mu ni treba truditi vse dobi z lahkoto trudíti in trúditi star. utrujati: truditi bolnika z govorjenjem; osla preveč trudi s težkimi bremeni / ne trudi nog zaradi mene ne prihajaj, ne hodi zaradi mene trudèč se -éča -e: plezal je, trudeč se doseči vrh; hodila sta previdno, trudeč se, da bi ne vzbudila pozornosti ♪
  25.      trúmica  -e ž (ú) manjšalnica od truma: po cesti je prihajala trumica mladih ♪

   6.642 6.667 6.692 6.717 6.742 6.767 6.792 6.817 6.842 6.867  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA