Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (5.126-5.150)


  1.      profít  -a m (ȋ) 1. v kapitalistični ekonomiki presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista ♦ ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi 2. pog. dobiček, korist: od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit ♪
  2.      pro fórma  prisl. (ọ̑) knjiž. formalno, navidez: hiša je pro forma last njegove hčere // ekspr., navadno okrepljen zaradi formalnosti: vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo pro forma ♪
  3.      próga  -e ž (ọ́) 1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge // navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima 2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana-Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana-Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga 4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga // za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami // razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m 5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga ◊ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga ♪
  4.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪
  5.      programêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja s programiranjem: razpisati dela in naloge programerja / radijski programer / računalniški programer; programer in operater / publ. programer prihodnosti ♪
  6.      programírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program // predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili 2. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev 3. narediti, da naprava dela po določenem programu: programirati pečico; programirati semafor tako, da pred prižigom rumene luči nekaj časa utripa zelena ♦ elektr. računalnik dela, kar mu programiramo programíran -a -o: pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava ♦ šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig ♪
  7.      progresíven  -vna -o prid. (ȋ) ki napreduje, se razvija a) glede na kakovost, pozitivnost: ta filozof zanikuje progresivni razvoj človeške družbe; progresiven in regresiven b) glede na količino, intenzivnost; naraščajoč, stopnjujoč: progresivno nadomeščanje tujih strokovnjakov z domačimi / progresivno naraščanje stroškov // napreden: komunistična partija in druge progresivne sile; progresivne in reakcionarne stranke ◊ ekon. progresivna obdavčitev obdavčitev, pri kateri davčna stopnja raste hitreje kot davčna osnova; med. progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; ped. progresivna pedagogika ameriška pedagoška smer, ki poudarja pomen otrokove aktivnosti in upoštevanje individualnih razlik pri učenju progresívno prisl.: progresivno naraščajoči stroški ♪
  8.      progresívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost progresivnega: načelo progresivnosti v sistemu normiranja / zagovarjati progresivnost pri obdavčenju / progresivnost časopisa, mladine naprednost ♪
  9.      projektíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na projektiranje: projektivni stroški / projektivni atelje, biro 2. geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev dvorazmerja: projektivni liki / projektivna geometrija geometrija, ki proučuje pri projiciranju nespremenjene lastnosti tvorb ◊ psih. projektivna metoda metoda, pri kateri se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo ♪
  10.      proletárec  -rca m (ȃ) 1. v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev, (mezdni) delavec: zaradi izkoriščanja so se proletarci večkrat upirali; brezposelni proletarci / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. ekspr. kdor nima večjega premoženja: niso ji pustili poročiti se z njim, ker je bil zanje proletarec ♪
  11.      prolétkúlt  -a m (ẹ̑-ȗ) kratica kulturno-prosvetna dejavnost v Sovjetski zvezi po prvi svetovni vojni, ki odklanja tradicionalno umetnost in zahteva posebno kulturo za proletarce: zagovorniki proletkulta ♪
  12.      promenáda  -e ž (ȃ) javni prostor, namenjen za sprehajanje: na promenadi je igral orkester; sprehajati se po mestni promenadi; obrežna promenada // sprehajanje, sprehod: jutranja, večerna promenada / iti na promenado ◊ kor. plesna figura pri nekaterih ameriških družabnih plesih; krožno gibanje baletnega plesalca okoli plesalke, ki stoji na eni nogi ♪
  13.      promenáden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na promenado: promenadna cesta, ulica / promenadni koncert koncert lahke ali popularne glasbe, ki ga izvaja orkester na prostem, navadno v parku; promenadna palica sprehajalna palica / ekspr. promenadni lev pretirano skrbno oblečen moški, ki se (rad) sprehaja po promenadi in vzbuja pozornost ♦ navt. promenadni krov krov na potniški ladji, namenjen potnikom ♪
  14.      promèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet 4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno ● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo ◊ avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga ♪
  15.      prométen  -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet: a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil / prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik c) prometni davek; prometna vrednost izdelka ◊ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa prométno prisl.: prometno pomemben kraj ♪
  16.      prométij  -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Pm: pridobivanje prometija ♪
  17.      prométnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prometnik: prometnica je dala znak za odhod vlaka / v križišču je stala prometnica in urejala promet 2. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica ♪
  18.      pronicljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti ♪
  19.      pronikávost  -i ž (á) knjiž. pronicljivost, pronicavost: cenili so ga zaradi njegove pronikavosti / njegova dela se odlikujejo po pronikavosti ♪
  20.      pronikljív  -a -o prid. (ȋ í) pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani pronikljívo prisl.: pronikljivo ga je pogledal ♪
  21.      propádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti: zaradi te malomarnosti dragocene listine propadajo; zapuščena hiša vse bolj propada / sadno drevje propada / ta živalska vrsta propada 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti: društvo, kmetija, podjetje propada / rimska država je vedno bolj propadala / gospodarstvo, obrt propada / družina je začela gospodarsko propadati / disciplina propada se manjša, izginja 3. izgubljati za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: ta umetnik vse bolj propada; kot igralec propada 4. izgubljati določene dobre, zaželene lastnosti sploh: zaradi pijače vedno bolj propada; ekspr. po operaciji je začel naglo propadati hirati, slabeti / duševno, moralno, telesno propadati 5. zaradi določenega dejstva izgubljati vrednost, veljavnost: denarja ne morem dobiti nazaj in tako mi propada 6. ekspr. izgubljati možnost uresničiti se: upi so propadali drug za drugim propadajóč -a -e: obnavljati propadajoče nasipe; telesno propadajoč človek ♪
  22.      propagánda  -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka ● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva ♪
  23.      propagíranje  -a s (ȋ) glagolnik od propagirati: propagiranje nove politike; publ. boriti se proti propagiranju uporabe sile / niso nasedli sovražnemu propagiranju / propagiranje novih izdelkov v časopisu, po radiu ♪
  24.      propásti  -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel propádel -dla -o: propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska propàl -ála -o ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek ♪
  25.      propéler  -ja m (ẹ̑) strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel; propeler ventilatorja; obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler ♪

   5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA