Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (51-75)


  1.      gladílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) priprava za glajenje površine: zidarska gladilka ♪
  2.      gladílnica  -e ž (ȋ) delavnica ali tovarniški obrat, kjer se gladi površina: delati v gladilnici ♪
  3.      gladílnik  -a m (ȋ) priprava za glajenje površine: čevljarski gladilnik / zastar. krojaški gladilnik likalnik ♦ papir. priprava na papirnem stroju iz več gladkih jeklenih valjev, med katerimi se premika papirna plast, da se zgladi; strojn. fini brusni kamen za zadnje, ročno brušenje orodja ♪
  4.      gladílo  -a s (í) priprava za glajenje površine: strugarsko, zidarsko gladilo ♪
  5.      gladína  -e ž (í) 1. površina tekočine, zlasti vode v naravi: jezerska gladina je vzvalovila; mirna vodna gladina; bleščeča gladina morja / knjiž. s trdnjave je lep pogled na morsko gladino na morje; pren. dogodek je močno razburkal mirno gladino njihovega življenja // zgornja meja tekočine, zlasti vode v naravi: čoln so našli tri metre pod gladino; gladina jezera se zviša vsako uro za nekaj centimetrov; gladina podtalne vode ♦ geogr. morska gladina povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine 2. knjiž., redko gladkost: izredna gladina kože ♪
  6.      gladínski  -a -o (ȋ) pridevnik od gladina: gladinske razlike oceanov ♪
  7.      gladióla  -e ž (ọ̑) liliji podobna vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti: raznobarvne gladiole; gomolji gladiol ♪
  8.      gladíšnik  -a m (ȋ) bot. zdravilna rastlina s pernatimi listi in rumenimi cveti v dolgih klasih, Agrimonia eupatoria ♪
  9.      gláditi  -im nedov., tudi gladíla (á ȃ) 1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom // slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod 2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado // ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu ● ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati gladèč -éča -e: gladeč si brado s prsti glájen -a -o tudi glajèn -êna -o: pohištvo iz temnega glajenega lesa ♪
  10.      gradìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od grad, poslopje: na hribu stoji svetel, prijazen gradič ♪
  11.      gradíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od gradič: gradiček sredi parka ♪
  12.      gradiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) mat. sprememba količine na enoto razdalje: ugotoviti gradient; temperaturni gradient; gradient hitrosti ♪
  13.      gradílen  -lna -o prid. (ȋ) potreben za graditev: gradilni nagon čebel / gradilne snovi ♪
  14.      gradilíšče  -a s (í) redko gradbišče ♪
  15.      grádisovec  -vca m (ȃ) pog. kdor je zaposlen pri podjetju Gradis: gradisovci so delali s pospešeno naglico ♪
  16.      gradíščar  -ja m (ȋ) arheol. prebivalec gradišča ♪
  17.      gradíšče  -a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče 3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma ♪
  18.      gradítelj  -a m (ȋ) kdor gradi: graditelj stavbe je gradbeno podjetje XY; zbrali so se graditelji in vzdrževalci cest / graditelj ladij; genialen graditelj strojev / graditelji miru, socializma ♪
  19.      gradíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od graditelj: graditelji in graditeljice stavbe / čebele so neutrudne graditeljice satja ♪
  20.      gradíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na graditelje: graditeljski zanos delovnih brigad / njegova umetniška izpoved je graditeljsko dejanje ustvarjalno ♪
  21.      gradíteljstvo  -a s (ȋ) dejavnost graditeljev: graditeljstvo se razvija v arhitekturo industrijske dobe / razdvojenost med teorijo in praktičnim graditeljstvom ♪
  22.      gradítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od graditi: a) graditev ceste, hiše, železniške proge; dovoljenje za graditev / graditev celice, satja; kalcij za graditev kosti / usmerjati gospodarsko, kulturno graditev dežele; graditev ljudske oblasti; graditev socializma ♦ ekon. kapitalna graditev graditev temeljnih gospodarskih objektov b) graditev ladij, strojev ♪
  23.      gradíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic ● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal ◊ meteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki ♪
  24.      gradívo  -a s (í) 1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo; vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma 2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo; za vojni roman mu ne manjka gradiva; urejati, zbirati gradivo; anketno, učno, zgodovinsko gradivo; gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo 3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol; urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva; prebogato slovarsko gradivo; gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo ♪
  25.      gradívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gradivo: gradivski obseg / gradivski podatki ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA