Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (5.051-5.075)


  1.      priréjati 1 -am nedov. (ẹ́) 1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta // delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide 2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je 3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate ♪
  2.      prirentáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. priti z grobim, zadirčnim govorjenjem, izražajoč jezo, nezadovoljstvo: slišal ga je, ko je prirentačil v vežo / kmalu je prirentačil za nami, češ da ne bo več nosil ♪
  3.      prirézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči // z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk 2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete // ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojiti ● pog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pride ◊ vet. prirezati parklje obrezati prirézan -a -o: deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero ♪
  4.      prirezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem krajšati: prirezovati sadikam korenine in veje; prirezovati konjem repe // z rezanjem oblikovati konec kakega predmeta: prirezovati gosje pero / prirezovati svinčnik šiliti 2. z rezanjem dajati čemu določeno obliko, velikost: lepenko je prirezoval natančno po velikosti odprtin // dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: na dolgi mizi so ženske prirezovale blago / prirezovati dele za sandale ♦ les. prirezovati les dane kose lesa ustrezno razrezovati glede na zahteve ♪
  5.      priríti  -ríjem dov., priríl in prirìl (í ȋ) 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec ∙ ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela ♪
  6.      prirôčen  in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄) 1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico; ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format // primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača 2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven: naredi to, da vidim, kako si priročen; pri vsakem delu je priročen 3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba; glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili 4. redko lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna 5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol ● publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem ♪
  7.      prisében  -bna -o prid., prisébnejši (ẹ̄) 1. ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: priseben šofer je preprečil nesrečo; ostati priseben; bil je toliko priseben, da je odskočil / priseben odgovor ga je rešil 2. ki se zaveda svojih dejanj, besed: priseben človek se ne bi tako pogovarjal; zaradi pohlepa ni bil več priseben / knjiž. bolnik ni več priseben pri zavesti 3. pri vpreženi živini levi: pognati prisebnega konja, vola 4. zastar. bližnji: na prisebnem koncu jezera je videl čoln ♪
  8.      prisílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prisilo: prisilni ukrepi; prisilna sredstva / prisilni udeleženci / določiti komu prisilno bivališče / prisilni jopič jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; prisilni zakol zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence; prisilna izselitev domačega prebivalstva ♦ jur. prisilna likvidacija stečaj; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; prisilno delo prva leta po 1945 delo kot sankcija za politične nasprotnike; psiht. prisilne misli, predstave misli, predstave, ki se zdijo človeku nesmiselne, a se jih ne more otresti; prisilna nevroza nevroza, ki jo povzročajo prisilne misli, predstave prisílno prisl.: prisilno asimilirati priseljence; prisilno preseliti ♪
  9.      prisíljenost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost prisiljenega: prisiljenost njenega joka ga je razdražila / prisiljenost filmske izreke / prisiljenosti in neokusnosti v knjigi 2. dejstvo, da je kdo prisiljen: zaradi prisiljenosti so delo opravili slabo ♪
  10.      prisílnost  -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj prisilno: uspešnost učenja se je zaradi prisilnosti zmanjšala / prisilnost pravnih norm ● največja prisilnost ni zunanji svet, temveč pomanjkanje moralne moči prisila ♪
  11.      prisípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem dodajati: prisipati sol v posodo; prisipati zemljo k sadiki ♪
  12.      priskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) biti uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbeti nadomestne dele; priskrbeti si delo, dovoljenje za graditev; priskrbel mu je potrdilo, vstopnice; priskrbeti premog / priskrbel mu je zdravnika ♪
  13.      prislúh  -a m (ȗ) 1. slušna zaznava brez stvarne podlage: imeti prisluhe in privide / ptičje petje je bilo samo prisluh / vsi ti šumi so ustvarjali prisluh šepetajoče melodije ∙ ekspr. saj nič ne poka, menda imaš prisluhe izraža podkrepitev trditve ♦ psiht. slušna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj 2. glagolnik od prisluhniti: kratek prisluh / prisluh družbenim tokovom ♪
  14.      prisluškoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo ♪
  15.      prislužíti  in prislúžiti -im dov. (ȋ ú) z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila // ekspr. zaradi določene lastnosti, dejavnosti postati deležen česa: medaljo je prislužil s hrabrostjo; z vzponom na vrh so si prislužili zlate značke / prislužiti si odpuščanje, priznanje ∙ redko po takem delu so si prislužili pivo so zaslužili prislužíti se in prislúžiti se ekspr. v službi priti do določenega mesta, položaja: prislužila se je do nadzornice prislúžen -a -o: pošiljal jim je svoj težko prisluženi denar ♪
  16.      prismodíti  -ím dov., prismódil (ȋ í) pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje: prismoditi kašo, meso; mleko se je prismodilo / prismodila si je lase osmodila ● ekspr. prismodil mu je klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismodil ga je po glavi udaril prismojèn -êna -o: prismojeno meso; sam.: okus po prismojenem; prim. prismojen ♪
  17.      prismójenost  -i ž (ọ́) ekspr. nespametnost, neumnost: v svoji prismojenosti pripoveduje o dogodku vsakomur, ki jo hoče poslušati; zaradi njegove prismojenosti ga ne spoštujejo / ne morem poslušati takih prismojenosti nespametnega, neumnega govorjenja ♪
  18.      prismúk  -a m (ȗ) ekspr. čudaški, neumen človek: ne jezi se zaradi njega, prismuk je; samo doma sedi ta prismuk / kot psovka izgini, prismuk prismojeni ♪
  19.      prisòj  -ôja m (ȍ ó) redko prisoja: na prisoju cvetijo trobentice ● knjiž., redko na svetlobi je imelo blago zelenkast prisoj nadih ♪
  20.      prisostvováti  -újem nedov. (á ȗ) biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja: filmski predstavi, tekmi je prisostvovalo le nekaj oseb; prisostvoval je sejam in pisal zapisnik / prisostvovati pouku, pri pouku ∙ redko doslej še ni prisostvoval takemu prepiru ga še ni slišal; redko hotel je, da tudi on prisostvuje pri delu sodeluje, pomaga ♪
  21.      prispévek  -vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki ♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini ∙ prispevki za zgodovino gradivo 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki ♪
  22.      prispévkar  -ja m (ẹ̑) redko pisec prispevkov, sestavkov: v reviji sodeluje več mladih prispevkarjev ♪
  23.      prisŕčen  -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala 2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas prisŕčno prisl.: prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega ♪
  24.      pristajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pristajanje: a) pristajalni manever ladje / pristajalna pristojbina ♦ navt. pristajalna obala obala, urejena za pristajanje ladij b) pristajalna hitrost letala / pristajalne naprave / pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal ♪
  25.      pristájanje  -a s (ā) glagolnik od pristajati1: a) pristajanje ladij b) pristajanje letal / steza za varno vzletanje in pristajanje; nestrok. slepo pristajanje instrumentalno pristajanje ♦ aer. instrumentalno pristajanje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti c) pristajanje na načela ♪

   4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA