Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (42-66)



  1.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen
  2.      gádina  -e ž (ā) luknja, kraj, kjer so gadje: z mahom porasle gadine
  3.      gadíšče  -a s (í) redko gadina, gadovina: gad je lezel iz gadišča
  4.      gladiátor  -ja m () pri starih Rimljanih borilec z nasprotnikom ali z divjimi zvermi pri javnih igrah: nekaj sužnjev so odbrali za gladiatorje; boj gladiatorjev
  5.      gladiátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na gladiatorje: gladiatorsko orožje / gladiatorske igre
  6.      gladiátorstvo  -a s () kar se nanaša na gladiatorje ali gladiatorske igre: starorimsko gladiatorstvo / ekspr. telesna kultura ne sme postati gladiatorstvo
  7.      gladílce  -a s () manjšalnica od gladilo: majhne ploskve v štukaturi je zgladil z gladilcem ♦ metal. priprava za glajenje peska v kalupu
  8.      gladílec  -lca [c in lc] m () 1. delavec, ki gladi površino: gladilec kovin, papirja 2. priprava za glajenje površine; gladilnik
  9.      gladílen  -lna -o prid. () s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva ♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati
  10.      gladílka  -e [tudi k] ž () priprava za glajenje površine: zidarska gladilka
  11.      gladílnica  -e ž () delavnica ali tovarniški obrat, kjer se gladi površina: delati v gladilnici
  12.      gladílnik  -a m () priprava za glajenje površine: čevljarski gladilnik / zastar. krojaški gladilnik likalnikpapir. priprava na papirnem stroju iz več gladkih jeklenih valjev, med katerimi se premika papirna plast, da se zgladi; strojn. fini brusni kamen za zadnje, ročno brušenje orodja
  13.      gladílo  -a s (í) priprava za glajenje površine: strugarsko, zidarsko gladilo
  14.      gladína  -e ž (í) 1. površina tekočine, zlasti vode v naravi: jezerska gladina je vzvalovila; mirna vodna gladina; bleščeča gladina morja / knjiž. s trdnjave je lep pogled na morsko gladino na morje; pren. dogodek je močno razburkal mirno gladino njihovega življenja // zgornja meja tekočine, zlasti vode v naravi: čoln so našli tri metre pod gladino; gladina jezera se zviša vsako uro za nekaj centimetrov; gladina podtalne vode ♦ geogr. morska gladina povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine 2. knjiž., redko gladkost: izredna gladina kože
  15.      gladínski  -a -o () pridevnik od gladina: gladinske razlike oceanov
  16.      gladióla  -e ž (ọ̑) liliji podobna vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti: raznobarvne gladiole; gomolji gladiol
  17.      gladíšnik  -a m () bot. zdravilna rastlina s pernatimi listi in rumenimi cveti v dolgih klasih, Agrimonia eupatoria
  18.      gláditi  -im nedov., tudi gladíla (á ) 1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom // slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod 2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado // ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu ● ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati gladèč -éča -e: gladeč si brado s prsti glájen -a -o tudi glajèn -êna -o: pohištvo iz temnega glajenega lesa
  19.      gradìč  -íča m ( í) manjšalnica od grad, poslopje: na hribu stoji svetel, prijazen gradič
  20.      gradíček  -čka m () manjšalnica od gradič: gradiček sredi parka
  21.      gradiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) mat. sprememba količine na enoto razdalje: ugotoviti gradient; temperaturni gradient; gradient hitrosti
  22.      gradílen  -lna -o prid. () potreben za graditev: gradilni nagon čebel / gradilne snovi
  23.      gradilíšče  -a s (í) redko gradbišče
  24.      grádisovec  -vca m () pog. kdor je zaposlen pri podjetju Gradis: gradisovci so delali s pospešeno naglico
  25.      gradíščar  -ja m () arheol. prebivalec gradišča

   1 17 42 67 92 117 142 167 192 217  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA