Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (401-425)


  1.      tradicionalízem  -zma m (ȋ) vztrajanje pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: očitati komu tradicionalizem; tradicionalizem v gledališču, telesni kulturi, slikarstvu / podeželski tradicionalizem ♪
  2.      tradicionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost tradicionalnega: tradicionalnost literature / redko pretrgati s tradicionalnostjo svoje dežele tradicijo ♪
  3.      tradírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. jur. izročati: tradirati komu denar 2. zastar. predavati: tradirati rimsko pravo / tradirati zgodbo pripovedovati ♪
  4.      tríládijski  -a -o prid. (ȋ-ā) navadno v zvezi triladijska cerkev, stavba cerkev, stavba, ki ima tri ladje: triladijska cerkev ♪
  5.      tróládijski  -a -o prid. (ọ̑-ā) um. triladijski: troladijska cerkev, stavba ♪
  6.      ugladítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ugladiti: ugladitev površine / ugladitev spora ♪
  7.      ugláditi  -im dov., tudi ugladíla (á ȃ) 1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje // slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog 2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima ● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi ugláditi se 1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite 2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili uglájen -a -o tudi uglajèn -êna -o 1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena 2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti ♪
  8.      usadína  -e ž (í) knjiž., redko gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol; usad: hiša stoji na usadini ♪
  9.      uskladíščati  -am nedov. (í) dajati, spravljati v skladišče: uskladiščati blago ♪
  10.      uskladíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od uskladiščiti: pravilno uskladiščenje lesa, vina; spravilo in uskladiščenje pridelkov ♪
  11.      uskladiščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od uskladiščevati: prebiranje in uskladiščevanje krompirja ♪
  12.      uskladiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati, spravljati v skladišče: urejati, sortirati in uskladiščevati ♪
  13.      uskladíščiti  -im dov. (í ȋ) dati, spraviti v skladišče: uskladiščiti krompir, sadje; uskladiščiti za daljši čas, pri določeni temperaturi uskladíščen -a -o: uskladiščene knjige; pravilno uskladiščen les ♪
  14.      uskladítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uskladiti: uskladitev delovanja naprav / uskladitev pokojnin z življenjskimi stroški / rok za uskladitev zakonskih predpisov ♪
  15.      uskladíti  -ím in uskláditi -im dov., uskládil (ȋ í; á ā) narediti, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno: uskladiti delo posameznikov; uskladiti ponudbo in povpraševanje / uskladiti programe prireditev; uskladiti zakon z ustavo / uskladiti čustva in razum usklajèn -êna -o in usklájen -a -o: usklajeni gibi; pravilnik je usklajen z zakoni; igra domačega moštva je bila usklajena ♪
  16.      usladíti  -ím dov., usládil (ȋ í) star. osladiti: sonce in toplota sta usladila grozdje / usladiti komu življenje ♪
  17.      usmradíti  -ím dov., usmrádil (ȋ í) povzročiti, da je kje razširjen smrad: mrhovina je usmradila votlino usmradíti se zaradi kvarjenja, razpadanja postati smrdljiv: v toplem vremenu se meso hitro usmradi; zaradi mirovanja se je voda usmradila; pren., ekspr. njihovo življenje se je usmradilo usmrajèn -êna -o: voda v sodu je usmrajena; usmrajeno meso; usmrajeno duhovno ozračje ♪
  18.      vádi  -ja m (ā) suha struga v puščavah severne Afrike, Arabije, ki se ob deževju napolni z vodo: po vadiju speljana karavanska pot ♪
  19.      vádij  -a m (á) jur. varščina, jamščina: dati, plačati vadij ♪
  20.      vadíšče  -a s (í) kraj, prostor za vadbo: telovadci so že na vadišču; s peskom posuto vadišče; vadišče pred vojašnico / ekspr. pozimi se narava spremeni v belo vadišče za smučarje ♪
  21.      vadítelj  -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z vadbo zlasti športnikov začetnikov: smučarski, teniški vaditelj; vaditelj plavanja; tečaj za vaditelje / športni, vojaški vaditelj ♪
  22.      vadíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od vaditelj: tečaj za vaditeljice / športna vaditeljica ♪
  23.      vadíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vaditelje: vaditeljski tečaj / vaditeljski izpit ♪
  24.      váditi  -im nedov. (á ȃ) 1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost: tekmovalci vadijo vsak dan; redno, vztrajno vaditi; vaditi na prostem; vaditi v majhnih skupinah / pevski zbor vadi v dvorani 2. preh. s sistematičnim ponavljanjem prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati to, kar izraža določilo: vaditi gibe, skok; vaditi igranje na klavir / vaditi pesem, skladbo; vaditi poštevanko 3. preh. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj usposabljati, izpopolnjevati koga v opravljanju kakega dejanja, dejavnosti: učitelj vadi učence za nastop; vaditi pevski zbor; vaditi se nastopanja; vaditi se v pisanju / vaditi se v potrpežljivosti / vaditi si oči za razlikovanje drobnih znakov / vaditi papigo govoriti; psa vadi vsak dan / vaditi mišice; vaditi spomin uriti; prim. vajen ♪
  25.      vanádij  -a m (á) kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V: legirati jeklo z vanadijem ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA