Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (3.326-3.350)


  1.      nevrédnost  -i ž (ẹ́) star. malovrednost, ničvrednost: težko je bilo živeti s sosedi zaradi njihove nevrednosti ♪
  2.      nèvŕnjen  -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni vrnjen: nevrnjen dolg / sprli sta se zaradi nevrnjenega obiska ♪
  3.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen ♪
  4.      nevtralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nevtraliste ali nevtralizem: nevtralistična večina v vladi / nevtralistična politika ♪
  5.      nevtríno  -a m (ȋ) fiz. osnovni delec brez električnega naboja in brez mase: nevtrino nastane pri radioaktivnem razpadu ♪
  6.      nèvzgójnost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nevzgojnega: razpravljali so o nevzgojnosti takega pouka / film so mladini prepovedali zaradi nevzgojnosti ♪
  7.      nèzanesljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezanesljivega človeka: zaradi svoje nezanesljivosti ni smel prevzeti tega dela; osumili so ga politične nezanesljivosti / nezanesljivost njegovega spomina ga je pri delu nekoliko ovirala ♪
  8.      nèzanímanje  -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem ♪
  9.      nèzaposlèn  -êna -o tudi nèzapôslen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ȏ) ki ni zaposlen: zaradi bolezni je že celo leto nezaposlen ∙ ekspr. za mlade ljudi ni dobro, če so nezaposleni brez dela, premalo zaposleni // ki je brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposleni delavci; sam.: reševati problem nezaposlenih; urad za nezaposlene / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan ljudem, ki ne delajo v tej delavnici, na tem delovišču ♪
  10.      nèzaposlênost  tudi nèzapôslenost -i ž (ȅ-é; ȅ-ȏ) stanje nezaposlenega človeka: dolgotrajna nezaposlenost zaradi bolezni // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposlenost je naraščala; boriti se proti nezaposlenosti ♪
  11.      nèzapŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni zaprt: nezaprta okna, vrata / nezaprto pismo / ekspr. rad ga je imel zaradi njegove nezaprte narave odkrite ♪
  12.      nèzaupljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
  13.      nèzaúpnica  -e ž (ȅ-ȗ) izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, dobiti nezaupnico / parlament je izglasoval vladi nezaupnico; publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju / po nezaupnici je vodstvo odstopilo; pren. s takim izborom je bila naši javnosti izražena nezaupnica ♪
  14.      nèzavarovánost  in nèzavárovanost -i ž (ȅ-á; ȅ-á) stanje nezavarovanega: nezavarovanost pred mrazom / zaradi nezavarovanosti železniških prehodov je bilo že veliko nesreč ♪
  15.      nèzavédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti 2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti; bolnik je še vedno v nezavednosti ♪
  16.      nèzavéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nezavestnega: nezavestnost gibov / knjiž. njena dobrota je bila zaradi svoje nezavestnosti še bolj privlačna nezavednosti ♪
  17.      nèzavzétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost človeka, ki mu manjka zavzetosti: zaradi svoje nezavzetosti nas pisatelj ne prepriča; delovna nezavzetost ♪
  18.      nèzbrán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni zbran: uredil je do sedaj še nezbrano gradivo / pri učenju je zelo nezbran raztresen ♪
  19.      nèzbránost  -i ž (ȅ-á) stanje nezbranega človeka: zaradi nezbranosti ni mogel sestaviti pisma / njegovi počasnosti se pridružujeta še pozabljivost in nezbranost ♪
  20.      nèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje ♪
  21.      nèznačájnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost neznačajnega človeka: zaradi svoje neznačajnosti ni užival spoštovanja ♪
  22.      neznátnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neznatnega: zaradi njegove drobnosti in neznatnosti ga je bilo v množici komaj opaziti; številčna neznatnost manjšine; presenetila jih je neznatnost razstavnega prostora / zavedal se je svoje neznatnosti nepomembnosti ∙ star. tudi moja neznatnost je bila zraven moja malenkost, jaz ♪
  23.      níčen 1 -čna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega 2. ekspr. malovreden, ničvreden: svet se mu je zazdel prazen in ničen; bogastvo, slava, kako nično je to / te vrednote so postale nične / zapravljati čas z ničnimi pogovori 3. neprepričljiv, neutemeljen: nična opravičila / napoved se je izkazala za nično zgrešeno, zmotno 4. ki je brez učinka, koristi: vsa prizadevanja so bila nična / nične sanje, želje ● knjiž., ekspr. kaj pa skrbi ljudi usoda kakega ničnega uradnika nepomembnega, brezpomembnega ◊ jur. nična odločba, pogodba odločba, pogodba, ki ne izpolnjuje nujnih pogojev za svoj nastanek in zato ne more imeti pravnih učinkov, posledic ♪
  24.      níčenje  -a s (ȋ) glagolnik od ničiti: ničenje predmetnega sveta / avantgardizem se uveljavlja kot ničenje tradicionalnih estetskih norm ◊ elektr. povezava kovinskih delov električnih naprav z ničnim vodnikom ♪
  25.      níčiti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. 1. jemati pomen, veljavo, vrednost: prava umetnost človeka ne niči, ampak potrjuje; to niči vse njihove napore; z dejanji niči svoje obljube 2. uničevati: ničiti lepoto / ničiti komu življenje níčiti se postajati materialno ali duhovno v stvarnosti nenavzoč: imel je občutek, da se niči / redko njegovo premoženje se zaradi zapravljanja niči se manjša ♪

   3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA