Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (3.251-3.275)


  1.      nèprivláčnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti ♪
  2.      nèprizadévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprizadevnega človeka: zaradi njegove neprizadevnosti ga v službi niso cenili ♪
  3.      neptúnij  -a m (ú) kem. umetno pridobljena težka radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Np ♪
  4.      nèráven  -vna -o prid. (ȅ-á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapav ♦ min. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna 2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven 3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke ♪
  5.      nèrazgíbanost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila; politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja ♪
  6.      nèrazpoložênost  -i ž (ȅ-é) stanje nerazpoloženega človeka: njegova nerazpoloženost je slabo vplivala na vso družbo / zaradi nerazpoloženosti glavne igralke je bila predstava preložena ● ekspr. opazili so njegovo nerazpoloženost do nje nenaklonjenost ♪
  7.      nèrazporejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razporejen, ni razvrščen: nekateri vojaki so bili še nerazporejeni / neraziskano, nerazporejeno arhivsko gradivo ♪
  8.      nèrazsódnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nerazsoden človek: mladi nerazsodneži ♪
  9.      nèrazsódnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nerazsodnega človeka: zaradi svoje nerazsodnosti jim je delal velike težave / v navalu nerazsodnosti ga je udaril ∙ ekspr. razburil se je do nerazsodnosti zelo ♪
  10.      nèrazumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) 1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine 2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva ♪
  11.      nèreálnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nerealnega: realnost in nerealnost / predlog so zavrnili zaradi njegove nerealnosti / nerealnost zamisli ♪
  12.      nerédnost  -i ž (ẹ́) lastnost nerednega, površnega človeka: mati se je jezila na otroke zaradi njihove nerednosti ♪
  13.      nèrešljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerešljivega: problem so zaradi nerešljivosti odložili ♪
  14.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  15.      neródnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave ♪
  16.      nèsatiníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti ♪
  17.      nèsklépčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen ♦ jur. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena ♪
  18.      nèsklépčnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nesklepčnega: nesklepčnost seje / zaradi nesklepčnosti glasovanje ni bilo veljavno ♪
  19.      nèskŕbnost  -i ž (ȅ-ŕ) lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev ♪
  20.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
  21.      nèslóžnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nesložnega: do nemirov je prišlo zaradi nesložnosti / sovražnik je izrabil njihovo nesložnost ♪
  22.      nêsnica  -e ž (ȇ) kokoš, ki se goji zaradi jajc: rediti nesnice / ta kokoš je dobra, slaba nesnica / kokoši nesnice ♪
  23.      nèsoglásje  -a s (ȅ-ȃ) 1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju 2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje 3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja ♪
  24.      nèsoglásnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nesoglasnega: predlog so zavrnili zaradi nesoglasnosti s predpisi // nesoglasje: med njimi je prišlo do nesoglasnosti / družinske nesoglasnosti ♪
  25.      nèsporazúm  -a m (ȅ-ȗ) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume ♪

   3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA