Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (3.217-3.241)


  1.      nèpopólnost  -i [u̯n] ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nepopolnega: zaradi nepopolnosti podatkov škode ni bilo mogoče oceniti / razmišljal je o nepopolnosti človeške narave ♪
  2.      nèpopulárnost  -i ž (ȅ-ȃ) nav. ekspr. lastnost nepopularnega človeka: gibanje ni uspelo zaradi nepopularnosti voditelja ♪
  3.      nèpopustljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepopustljivega človeka: bali so se ga zaradi njegove nepopustljivosti; nepopustljivost do samega sebe; nepopustljivost pri vzgoji ♪
  4.      nèposlúšen  -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) neubogljiv: ne more ga biti vesela, trmast in neposlušen otrok je / uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni ♪
  5.      nèposlúšnost  -i ž (ȅ-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine ♪
  6.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  7.      nèpoštênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost nepoštenega človeka: njegova nepoštenost je že znana / službo je izgubil zaradi nepoštenosti / nepoštenost takih odnosov ♪
  8.      nèpotrpežljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost ♪
  9.      nèpoučênost  -i ž (ȅ-é) stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi ♪
  10.      nèpovézanost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepovezanega: vzrok za neuspeh je medsebojna nepovezanost posameznih dejavnosti; zaradi nepovezanosti z vodstvom se akcija ni posrečila / nepovezanost v njegovem pripovedovanju ♪
  11.      nèpravílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
  12.      nèpravočásen  -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni pravočasen: nepravočasna pritožba, reklamacija / zaradi nepravočasnega popravila je nastala velika škoda ♪
  13.      nèprecenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti ♪
  14.      nèprehódnost  in nèprehôdnost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) lastnost, značilnost neprehodnega: zaradi neprehodnosti poti so se odločili za umik ♪
  15.      nèpreklícnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepreklicnega: zaradi nepreklicnosti njegovega sklepa se ni dalo nič storiti ♪
  16.      nèpremostljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da odpraviti: nastopile so nepremostljive ovire, zapreke / izgladil je na prvi pogled nepremostljivo nasprotje / nepremostljivi problemi nerešljivi ∙ ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti ♪
  17.      nèpremostljívost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepremostljivega: zavedali so se nepremostljivosti ovir / skušal je izgladiti nepremostljivost njunih nasprotij ♪
  18.      nèprestán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: živi v neprestanem boju z okolico; neprestan strah, šum; neprestana skrb 2. ekspr. pogost, pogosten: neprestani nalivi; neprestani napadi kritike so mu jemali voljo do dela nèprestáno prisl.: neprestano dežuje; neprestano govori, ponavlja eno in isto ♪
  19.      nèpretóčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ̑) po katerem se ne da tekoč prehajati na drugo mesto: cev je nepretočna zaradi blata ♪
  20.      nèprevídnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprevidnega človeka: biti znan po neprevidnosti / zagrešiti neprevidnost / nesreča se je zgodila zaradi voznikove neprevidnosti; po neprevidnosti otrok je začelo goreti ♪
  21.      nèprevóznost  in nèprevôznost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) lastnost, značilnost neprevoznega: cesto so zaprli zaradi neprevoznosti ♪
  22.      nèprežvéčen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prežvečen: neprežvečen grižljaj; želodec ga boli zaradi neprežvečene hrane ♪
  23.      nèpričakovánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepričakovanega: ta beseda izraža nepričakovanost; napad je uspel zaradi nepričakovanosti; nepričakovanost razpleta / v povesti je vse preprosto, brez nepričakovanosti ♪
  24.      nepríden  -dna -o prid. (í ȋ) zastar. 1. malo vreden, nekoristen: daleč okrog se je razprostiral prazen, nepriden svet 2. malovreden, ničvreden: veliko žalosti je prestal zaradi svojega nepridnega sina ♪
  25.      neprídipràv  -áva m (ȋ-ȁ ȋ-ȃ) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav ♪

   3.092 3.117 3.142 3.167 3.192 3.217 3.242 3.267 3.292 3.317  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA