Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (3.067-3.091)



  1.      nasipína  -e ž (í) plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja (tekoče) vode, vetra: ravnina je prekrita z nasipino; prodna nasipina; nekaj metrov visoka nasipina / v strugi je več nasipin / prečkati nasipino
  2.      naskakováti  -újem nedov.) 1. delati naskok: sovražnik je začel znova naskakovati; naskakovali so mesta, sovražnikove položaje; naskakovati z boka, z vseh strani // nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: alpinisti naskakujejo goro s severne strani / naskakovati državni rekord / naskakovati ženska srca ∙ ekspr. znanstveniki so dolgo naskakovali ta problem so si prizadevali, da bi ga rešili 2. ekspr. grobo, žaljivo nastopati proti komu: zaradi tega so ga vsi naskakovali / naskakovati članek naskakujóč -a -e: naskakujoča množica; sam.: nekdo od naskakujočih je kriknil
  3.      nasláda  -e ž () nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: čutiti, vzbujati naslado; z naslado piti črno kavo; duhovna, spolna naslada; naslada ob bolečini, opolzkem govorjenju; poželenje in naslada / pogovor z njo mi je v naslado / živeti v nasladi 2. kar vzbuja tak občutek: odpovedati se nasladam; dobrote in naslade sveta
  4.      nasladkáti  -ám dov.) (nekoliko) sladkati, osladiti: nasladkati sok nasladkáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sladkem: kupil si je bonbone, da bi se nasladkal; pren., ekspr. nasladkati se lepih lic dekleta
  5.      naslájati se  -am se nedov. (á) nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: naslaja se ob njeni lepoti, sramežljivosti, zadregi; naslajati se ob misli na bogastvo, zmago; spolno se naslajati / naslajati se nad lepoto pokrajine / naslajati se s pornografskimi revijami / naslajati se s pijačo naslájati star. razveseljevati: ptičje petje mu je naslajalo uho
  6.      nasledováti  -újem nedov. in dov.) star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi 2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar 3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje 4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje ◊ jur. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
  7.      naslónjenost  -i ž (ọ́) lastnost, stanje naslonjenega: zaradi naslonjenosti se je deska ukrivila / publ. gospodarska naslonjenost podeželja na mesta / naslonjenost filma na literarno predlogo
  8.      nasolíti  -ím dov., nasólil ( í) posuti, natreti s soljo, navadno zaradi konzerviranja: nasolil je veliko kumaric; meso je razsekal in nato nasolil nasoljèn -êna -o: nasoljene ikre; nasoljeno meso
  9.      nasoljeváti  -újem nedov.) posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: meso so nasoljevali in prekajevali
  10.      nasôpsti se  -sôpem se dov., nasópel se in nasôpel se nasôpla se (ó) knjiž. nadihati se: stopila je k oknu, da bi se nasopla svežega zraka / nasopsti se dima / redko ustavil se je, da bi se nasopel oddahnil
  11.      nasprótje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega: v njegovih trditvah je precej nasprotij; odpraviti, omiliti nasprotja; izgladil je na prvi pogled veliko nasprotje; v stranki je prišlo do nasprotij; družbena, nacionalna, politična, razredna, socialna nasprotja; nasprotje med besedami in dejanji; nasprotje med mladimi in starimi; nasprotja v izpovedbah prič; knjiž. Indija je dežela nasprotij / priti v nasprotje s predpisi, z zakonom; to je v nasprotju z logiko, moralo, s prej povedanim; ekspr. to je v kričečem nasprotju z njegovimi težnjami; ravnati v nasprotju s predpisi ♦ soc. enotnost nasprotij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih 2. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: njegova zadnja umetniška zbirka je nasprotje prejšnji; nasprotje izrazu dober je slab; tema v Župančičevi poeziji se pojavlja le kot nasprotje luči // ekspr., navadno s prilastkom kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen: sin je pravo nasprotje očeta; dekle je živo nasprotje svoje družine ● evfem. zaradi meje sta si prišla v nasprotje sta se sprla; pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna; publ. v nasprotju s prvo tekmo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila v prvi tekmi je zmagala, drugo pa je izgubila; nasprotja se privlačujejo
  12.      nastájati  -am nedov. (ā) nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: v tistem obdobju so nastajale nove države / denarni fondi nastajajo iz različnih virov; pri takem ravnanju nastaja velika škoda / dan nastaja dani se / publ. nastaja vprašanje, če je taka rešitev res najboljša je vprašanjemeteor. nastaja področje visokega zračnega pritiska // s prislovnim določilom izraža, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: kosti nastajajo iz hrustanca; snovi, ki nastajajo pri vrenju; klorofil nastaja pod vplivom svetlobe / pod kiparjevimi rokami nastaja umetnina / publ.: zaradi njegove odločitve že nastajajo težave; z reorganizacijo gospodarstva so nastajale velike spremembe nastajajóč -a -e: nastajajoč dan; nastajajoče države; nastajajoča škoda; nastajajoča umetnina
  13.      nastáven  -vna -o prid. (ā) teh. namenjen za nastavljanje: nastavno kladivo; nastavni kotomer
  14.      nastòp  -ópa m ( ọ́) 1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu, televiziji / njen nastop v glavni vlogi je navdušil gledalce / orkester ima po tri nastope na teden // sodelovanje, dejavna navzočnost pri športni, kulturni prireditvi: omogočiti najboljšim smučarjem nastop na olimpiadi 2. prikaz mnenja, stališča javno, pred občinstvom: predsednikov prvi nastop je prenašala televizija; njegovi nastopi na kongresih so vzbujali zanimanje / Prežihov književniški nastop; od prvih nastopov v revijah do samostojne pesniške zbirke je minilo več let / publ. uspešni nastopi naših podjetij na tujem tržišču / protestni nastopi študentov proti rasni diskriminaciji // nav. mn., ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: razšla sta se mirno, brez nastopov / mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi / knjiž. še na misel mi ne pride, da bi ti delala nastope neprijetnosti, težave 3. navadno s prilastkom vedenje, ravnanje: imeti dober, eleganten, simpatičen, uglajen nastop; s svojim nastopom navdušuje ljudi / ponosen je na svoj svetovljanski nastop / manjka mu prepričljivosti v nastopu 4. z rodilnikom izraža začenjanje česa: označiti nastop dejanja, stanja / knjiž.: nastop pomladi začetek; pred nastopom življenja na zemlji pred nastankom; z nastopom noči so postali vsi zaspani ko se je znočilo / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru ◊ jur. dilatorne ovire za nastop kazni; šol. imeti nastop opravljati učno uro, pri kateri se ocenjuje pedagoška sposobnost, strokovno znanje kandidata; vet. nastop poškodba noge ob zgornjem robu kopita, povzročena s kopitom ali podkvijo druge noge
  15.      nastopáštvo  -a s () knjiž. domišljavost, gizdalinstvo: nastopaštvo jim je tuje / sram ga je bilo zaradi njihovega nastopaštva
  16.      nastopíti  in nastópiti -im dov. ( ọ́ ọ̑) 1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: nastopili so vsi učenci; na prireditvi so nastopili znani umetniki / nastopiti z vajami na orodju / pog. nastopiti na radiu, televiziji / nastopiti v vlogi Hamleta // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: naša reprezentanca bo nastopila na olimpiadi; nastopiti na festivalu zabavne glasbe / nastopiti za državno reprezentanco 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazati mnenje, stališče: nastopiti na kongresu; na volitvah je nastopilo več strank; nastopiti s svojimi predlogi; avtoritativno nastopiti / knjiž. nastopiti v obrambo domovine / nastopiti proti rasni diskriminaciji // v zvezi s kot opraviti kako funkcijo: nastopiti kot branilec, priča / ekspr. pred gosti je nastopila kot prava dama 3. nav. ekspr. izraža začenjanje a) obstajanja, stanja: po nekaj dneh je nastopila kriza; megla, odjuga nastopi / smrt je nastopila zaradi strela v sence / knjiž.: nastopili so deževni dnevi so se začeli; nastopila je noč znočilo se je; ni še nastopil pravi čas prišel b) z glagolskim samostalnikom opravljanja dela, dejavnosti: nastopiti službo; elipt. nastopil je prvega začel delati, hoditi v službo / nastopiti dopust / nastopiti delo / svojo umetniško pot je nastopil na podeželskem odru ● zastar. sin je nastopil gospodarstvo (po očetu) prevzel, nasledil; zastar. nastopil je šestnajsto leto stopil je v šestnajsto letojur. nastopiti kazen; šol. nastopiti v razredu imeti nastop nastopívši zastar.: prvič nastopivši na odru, je doživel velik aplavz; nastopivši mraz je napravil veliko škode
  17.      nastrelíti  -ím dov., nastréli in nastrêli; nastrélil ( í) 1. s streljanjem priti do določene količine česa, navadno divjadi: nastreliti veliko divjih rac 2. redko obstreliti: medveda je le nastrelil nastreljèn -êna -o: nastreljena divjad
  18.      nastréljati  in nastreljáti -am, tudi nastréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. s streljanjem priti do določene količine česa, navadno divjadi: nastreljati veliko fazanov, zajcev 2. s streljanjem spraviti kam: v tarčo je nastreljal veliko krogel nastréljati se in nastreljáti se, tudi nastréljati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po streljanju: v zadnji lovski sezoni se je nastreljal
  19.      nastréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: širok nastrešek; nastrešek hiše / lastovka si spleta gnezdo pod nastreškom; pren., knjiž. sedla je na klop pod gostim nastreškom češenj 2. streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša; nadstrešek: zgraditi nastrešek; nastrešek ob vhodu
  20.      nastrojèn  -êna -o prid. ( é) knjiž., s prislovnim določilom usmerjen, naravnan: konservativno nastrojeni ljudje; bojevito nastrojena mladina / logično nastrojeno opazovanje / danes je dobro, veselo nastrojen (dobro, veselo) razpoložen
  21.      nastrojênost  -i ž (é) knjiž. usmerjenost, naravnanost: bojevita nastrojenost mladine; v delu se kaže pisateljeva pesimistična nastrojenost; šovinistična nastrojenost skrajnežev / vesela nastrojenost družbe se je z njegovim prihodom stopnjevala (veselo) razpoloženje
  22.      nasutína  -e ž (í) plast skal, kamenja, peska, nastala zaradi krušenja, nasipanja: nekaj metrov visoka nasutina; nasutina ledenika / nasutina skal / s težavo so prečkali nasutino
  23.      naštudírati  -am dov. () 1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru: naštudirati igro pod vodstvom priznanega režiserja; naštudirati ljudske plese, skladbe za mladino; igralec je svojo vlogo dobro naštudiral / žarg., muz. zbor je naštudiral mlad dirigent pripravil za nastop 2. naučiti se: naštudirati lekcijo; še dosti moram naštudirati naštudíran -a -o: naštudirana igra, opera
  24.      natákar  -ja m () gostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarju; poklicati natakarja / barski, ladijski natakar; plačilni natakar ki obračunava storitve in prevzema plačila
  25.      natèg  -éga m ( ẹ́) 1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi 2. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu

   2.942 2.967 2.992 3.017 3.042 3.067 3.092 3.117 3.142 3.167  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA