Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (242-266)


  1.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  2.      pretelováditi  -im dov. (á ȃ) 1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil 2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije ● žarg. pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti ♪
  3.      prigradíti  -ím dov., prigrádil (ȋ í) 1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / redko prigraditi prizidek prizidati 2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / žarg., teh. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju pripeti, priklopiti prigrajèn -êna -o: prigrajena priprava ♪
  4.      prikadíti  -ím dov., prikádil; prikajèn (ȋ í) kadeč priti: prikadil je k sosedovim / parnik je prikadil izza otoka priplul ∙ pog., ekspr. prikadil jo je iz hiše pritekel prikadíti se ekspr. kadeč se pojaviti: prikadila se je megla; prikadili so se temni oblaki ♪
  5.      prisadíti se  -ím se dov., prisádil se; prisajèn (ȋ í) nav. 3. os. ognojiti se: rana se mu je prisadila; brezoseb. prisadilo se mu je ♪
  6.      pritelováditi  -im dov. (á ȃ) ekspr. z napornim gibanjem priti: pritelovaditi čez skale; končno je pritelovadil na vrh zvonika ♪
  7.      priváditi  -im dov. (á ȃ) navaditi: privaditi otroka na red / privaditi žival na novo ime priváditi se 1. priti v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: privadil se je nerodne opore; privaditi se delu v rudniku / oči so se privadile delu v temnici // priti v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privaditi se novega pohištva; privaditi se novemu okolju; otrok se je v vrtcu hitro privadil 2. s ponavljanjem kakega dejanja priti v stanje, ko postane to potreba, navada: privaditi se ponočevanja; privaditi se kajenju / elipt. privadil se je vina pitja vina ● bakterije so se privadile na življenje v vodi prilagodile; ekspr. človek se vsemu privadi tudi težavna stvar postane človeku sčasoma manj težavna privájen -a -o: ne bo opustil privajenega načina življenja; na to je že privajen; s privajeno kretnjo si je potisnil klobuk na čelo ♪
  8.      rádi  in radi predl. (ȃ) neprav., z rodilnikom zaradi: radi bolezni ni mogel priti / reda radi se je opravičil zaradi reda ∙ neprav. radi upokojitve je imel nekaj pomislekov glede upokojitve ♪
  9.      radiácija  -e ž (á) knjiž. sevanje: telo se z radiacijo ohlaja / sončna, toplotna radiacija / radiacija uničuje vse živo radioaktivno sevanje ♪
  10.      radiacíjski  tudi radiácijski -a -o prid. (ȋ; á) knjiž. sevalen: radiacijski vir / radiacijska zaščita ◊ kem. radiacijska kemija kemija, ki proučuje kemične učinke radioaktivnega sevanja; meteor. radiacijska megla megla, ki nastane ob ohladitvi zemljine površine in prizemnih zračnih plasti zaradi oddajanja toplote ♪
  11.      radiálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde 2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez 3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred ◊ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost radiálno prisl.: razvrstiti radialno ♪
  12.      radiálka  -e ž (ȃ) žarg., avt. radialna guma: menjati radialko; tovarna radialk ♪
  13.      radián  -a m (ȃ) mat. enota za merjenje kotov, določena s središčnim kotom kroga, katerega lok je enak polmeru: izmeriti kot v radianih ♪
  14.      radiáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko radialen, žarkast: radiarna oblika / radiarna razvrstitev ♪
  15.      radiátor  -ja m (ȃ) grelna naprava iz votlih, med seboj povezanih reber: radiator je mrzel, vroč; namestiti radiatorje po hiši / odpreti, zapreti radiator / električni, plinski radiator; radiator na paro ♪
  16.      radicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mat. koreniti: radicirati kvadratno enačbo 2. jur., nekdaj vezati kaj na lastništvo določene nepremičnine: radicirati obrt / radicirati pravice radicíran -a -o: radicirana obrt ♪
  17.      radìč  -íča m (ȉ í) solata z navadno dlakavimi listi: rezati, sejati radič / jesti radič v solati / glavnati radič; rdeči, zeleni radič ♦ vrtn. rdeči goriški radič s krhkimi rdečimi listi v glavicah ♪
  18.      radíčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na radič: radičevo seme / radičeva solata ♪
  19.      rádičevec  -vca m (ȃ) zgod. član hrvatske kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci ♪
  20.      radiestezíja  -e ž (ȋ) občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen; radiestezija z bajanico, nihalom ♪
  21.      rádij 1 -a m (ā) 1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem; polmer: izračunati radij kroga, krogle / radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva / akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
  22.      rádij 2 -a m (ā) kem. redka radioaktivna kovina bele barve, ki se v temi sveti, element Ra: zdravljenje z radijem; radij in polonij ♪
  23.      rádijec  -jca m (ā) žarg. radijski delavec: radijci in televizijci ♪
  24.      rádijev  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radij2: radijevi žarki; radijevo sevanje / radijeva emanacija radon ♪
  25.      rádijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio: a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar ♪

   117 142 167 192 217 242 267 292 317 342  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA