Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (2.217-2.241)


  1.      kontákt  -a m (ȃ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov; stik, dotik: prišlo je do kontakta med površinama / razletel se je pri kontaktu z zemljo / železo v kontaktu z vodo oksidira v stiku 2. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima možno prehajanje česa, stik: prekiniti kontakt / dober, slab kontakt; električni kontakt / vključiti kontakt pri avtomobilu / delovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v delovnem stanju; mirovni kontakt / ima kontakte; vtičnica z varnostnim kontaktom 3. odnos, ki omogoča dogovarjanje, sodelovanje; stik, zveza: kontakti med njima so vzpostavljeni / izgubiti kontakt s poslušalci / direkten, indirekten kontakt / z njim je v osebnem, poslovnem kontaktu; biti v pismenem, stalnem kontaktu / mednarodni, politični kontakt; kontakt med znanostjo in prakso // (neposredno) dogovarjanje, sodelovanje: že prvi kontakti kažejo, da so med njimi dobri odnosi ◊ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila ♪
  2.      kontaminácija  -e ž (á) 1. knjiž. spajanje, združevanje: kontaminacija dveh stilov; kontaminacija prvotne zgodbe s samostojno ljubezensko dramo / nastati s kontaminacijo 2. publ. onesnaženje, okuženje: kontaminacija vode ◊ lingv. kontaminacija nastanek novega jezikovnega elementa, pojava zaradi medsebojnega vplivanja dveh različnih jezikovnih elementov, pojavov; voj. kemična, radioaktivna kontaminacija okuženje s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini ♪
  3.      kontaminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko spojiti, združiti: kontaminirati različne stile 2. publ. onesnažiti, okužiti: kontaminirati zrak ♦ voj. okužiti s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini // redko poškodovati, pokvariti: to je kontaminiralo oči kontaminíran -a -o: kontaminirana obleka ♪
  4.      kontra...  ali kóntra... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: kontragovornik, kontraobveščevalen, kontrarevolucionaren b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: kontracepcija; kontraindikacija c) nasprotja, nasprotovanja: kontradiktoren ♪
  5.      kóntraindicíran  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) med. ki zaradi bolezenskih znamenj in okoliščin ne dovoljuje določenih medicinskih ukrepov: morfin je pri tej bolezni kontraindiciran ♪
  6.      kontumàc  in kontumác -áca m (ȁ á; ȃ) 1. vet., navadno v zvezi pasji kontumac stanje, ko se zlasti zaradi stekline onemogoči psu stik z drugimi živalmi: razglasiti pasji kontumac 2. zastar. karantena: obvezen kontumac bolnikov z nalezljivo boleznijo ◊ jur. kontumacijska sodba; šah. izguba partije zaradi odsotnosti ali zaradi nezadostnega števila potez v določenem času ♪
  7.      kontumacírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vet. onemogočiti psu stik z drugimi živalmi zlasti zaradi stekline: kontumacirati psa ◊ jur. izreči sodbo tožencu, ki ne pride na obravnavo, čeprav je bil povabljen ♪
  8.      kontúzija  in kontuzíja -e ž (ú; ȋ) med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska, udarnina: dobiti lažjo kontuzijo; kontuzija možganov; kontuzija na roki ♪
  9.      konvékcija  -e ž (ẹ́) fiz., navadno v zvezi tolpotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi: konvekcija v napeljavi centralne kurjave / konvekcija v zraku ♪
  10.      konvertítstvo  -a s (ȋ) knjiž. pojav, dejstvo, da kdo zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh: odpadi in konvertitstva; pren. politično konvertitstvo ♪
  11.      konvêrtor  -ja m (ē) teh. posoda za pridobivanje zlasti jekla z vpihavanjem zraka, kisika: jeklarna s sedmimi konvertorji / bakrov, jeklarski konvertor ◊ elektr. konvertor naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok in narobe; metal. bazični ali Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa; besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa ♪
  12.      konverzácija  -e ž (á) lahkoten, sproščen pogovor v tujem jeziku, zlasti zaradi vaje: uvaja ga v slovnico in konverzacijo / konverzacije ne obvlada; vaditi se v nemški konverzaciji // knjiž. (družabni) pogovor sploh: razvila se je živahna konverzacija; prijatelje je zabaval s konverzacijo in igranjem na violino / družabna konverzacija ♪
  13.      konvój  -a m (ọ̑) 1. skupina tovornih ladij, ki jih zaradi varnosti spremljajo bojne ladje, letala: sovražnik je potopil tudi drugi konvoj 2. skupina vozil, ki zaradi varnosti vozijo skupaj: napadli so ameriški konvoj, ki je vozil strelivo / konvoji tovornjakov / voziti v konvoju ♪
  14.      konzêrva  tudi konsêrva -e ž (ȇ) neprodušno zaprta, navadno pločevinasta posoda s konzerviranim živilom: konzervo odpreti; etiketiranje konzerv; s seboj je vzel le prepečenec in konzerve / mesne, ribje konzerve; konzerva z grahom; ključ za konzerve / fižol v konzervah konzerviran fižol / pog. po tleh so ležale prazne konzerve konzervne škatle ♦ teh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov // vsebina konzerve: konzerva je bila pokvarjena; hrani se večinoma s konzervami ♪
  15.      konzervírati  tudi konservírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe // dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku 2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati 3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino 4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose konzervíran tudi konservíran -a -o: konzervirana hrana, zelenjava; konzervirane kože; konzervirano meso, mleko, sadje ♦ med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza ♪
  16.      konzórcij  -a m (ọ́) 1. v kapitalistični ekonomiki začasno združenje dveh ali več industrialcev, podjetij, bank zaradi uspešnejšega (finančnega) poslovanja: pristopiti h konzorciju / združili so se v konzorcij in monopolizirali produkcijo / konzorcij lista 2. začasno združenje gospodarskih organizacij za dosego določenega cilja: podjetja so organizirala konzorcij / gradbeni konzorcij ◊ gled. gledališki konzorcij nekdaj odbor, ki vodi in upravlja gledališče ♪
  17.      konzultácija  -e ž (á) 1. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu, posvet: h konzultaciji so povabili še znanega specialista; konzultacije o vzgojnih zadevah // knjiž. vprašanje za (na)svet, strokovno mnenje: konzultacija volivcev 2. šol. pogovor o določeni temi zaradi dobivanja napotkov, izpopolnjevanja znanja na višji stopnji šolanja: tedenske konzultacije ♪
  18.      kooperírati  -am nedov. (ȋ) organizirano delovati v proizvodnji, pri kateri nastopa več članov, podjetij, navadno na osnovi delitve dela, poslovno sodelovati: s tovarno kooperira več podjetij; kooperirati z zadrugo // knjiž. sodelovati sploh: mladi niso hoteli kooperirati s starimi ♪
  19.      koordinácija  -e ž (á) glagolnik od koordinirati: izboljšati koordinacijo dela; načrti so bili izdelani brez koordinacije z direktorjem / urad za koordinacijo / koordinacija razlag / koordinacija gibov ♦ arhit. modularna koordinacija uskladitev mer na osnovi modula ♪
  20.      kôpa  -e ž (ó) 1. velik kup, zložen navadno zaradi sušenja a) žita: kopa se je podrla; na njivi so stale kope pšenice / spravljati, zlagati v kopo / kope sena kopice / na voz so naložili celo kopo žita b) desk, lesa: delati kope / desk je še pet lepih kop / na gradbišču je bila kopa opeke kup 2. v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja: kopa se kadi; drva za kopo / kopo kuhati, žgati / oglarska kopa ♦ gozd. bokati (kopo) 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima celo kopo dokazov; izrekel je kopo laži / ostala je sama s kopo otrok 4. nar. skupina šestdeset snopov (žita): pridelali so petdeset kop pšenice ♪
  21.      kopálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor je, se giblje v vodi zaradi osvežitve, krepitve: na kopališču je veliko kopalcev; kopalci in kopalke ♪
  22.      kopálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki je, se giblje v vodi zaradi osvežitve, krepitve: rešil je življenje dvema kopalkama; kopalci in kopalke ♪
  23.      kopánja  -e ž (á) 1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji 2. redko kopalna kad: vlegel se je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal ◊ alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode ♪
  24.      kôpast  -a -o prid. (ó) podoben kopi: pred njim so se širili kopasti vrhovi; kopaste planine; kopasta vzpetina ♦ arheol. kopasto gradišče staroslovansko gradišče z nasipom stožčaste oblike; meteor. kopasti oblak ♪
  25.      kópati  tudi kopáti -am in -ljem nedov. (ọ́ á ọ́) v vodi odstranjevati umazanijo s telesa: mati kopa otroka; kopati bolnika; pogosto se umivati in kopati / ob reki kopajo konje // dajati telo ali del telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: roko mora kopati dvakrat na dan; ozebline kopa izmenoma v topli in hladni vodi ♦ fot. kopati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; izpirati film kópati se tudi kopáti se 1. biti, gibati se v vodi zaradi osvežitve, krepitve: tam se kopa in sonči mnogo ljudi / rad se kopa / po kosilu sta se šla kopat; pren., ekspr. v morju se je kopal mesec // ekspr. valjati se, (navadno) v sipki snovi: pred hišo so se v pesku kopale kokoši 2. ekspr., s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža veliko količino, množino česa: mesto se kopa v jutranjem soncu; pokrajina se je kopala v bleščeči svetlobi / hribovje se kopa v prvem zelenju / kopati se v bogastvu, zlatu / kopal se je v znoju / kopala se je v sreči zelo je bila srečna ● vznes. domovina se kopa v krvi v domovini so hudi, težki boji; ekspr. on misli, da se kopava v mleku da sva bogata, da se nama dobro godi; ekspr. njene oči se kopajo v solzah so polne solz kopajóč -a -e: delal je, kopajoč se v potu; kričanje kopajočih se otrok je potihnilo ♪

   2.092 2.117 2.142 2.167 2.192 2.217 2.242 2.267 2.292 2.317  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA