Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Adi (1.967-1.991)


  1.      jútro 1 -a s (ú) 1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; zaspal je šele proti jutru, redko na jutro, pod jutro; ob jasnih jutrih je že slana; v zgodnjem zimskem jutru; napadli so jih še pred jutrom; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj; neko jutro, tisto jutro je odšel; telovadi vsako jutro; vse jutro je bil nerazpoložen; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj; ob jutrih, v jutrih je navadno megla; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro! // ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture; jutro leta 2. zastar. vzhod: na jugu in jutru ● ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava ◊ rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
  2.      juvenílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. mladosten, mladinski: juvenilna delinkvenca, zabloda ◊ geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; med. juvenilna tuberkuloza ♪
  3.      káblič  -a in kablìč -íča m (á; ȉ í) star. čebrič, škaf: poln kablič smeti / redko v kabliču se je hladila steklenica šampanjca ♪
  4.      kablovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz kablov in drugih delov za prenos električne energije in telekomunikacijskih signalov: zgradili so daljnovode in kablovode / električni kablovod ♪
  5.      káča  -e ž (á) 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak ∙ ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi 2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil 3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska ◊ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae ♪
  6.      kačák  in káčak -a m (á; ȃ) zlasti v albanskem okolju, nekdaj ropar, razbojnik, živeč navadno v gorah: napadi kačakov ♪
  7.      kàd  -í ž (ȁ) 1. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda: kad se je razsušila; z zeljem so napolnili vse kadi in čebre; tlačiti grozdje v kadi // velika odprta posoda sploh: mešati barvo v kadi; kamnita, steklena, železna kad; kad za kisline / sirarska kad 2. navadno v zvezi kopalna kad velika posoda za kopanje: montirati, vzidati kopalno kad; emajlirana kopalna kad / sedežna kad ◊ fot. fiksirna kad plitva posoda za fiksiranje; teh. elektrolizna kad ♪
  8.      kádca  -e ž, rod. mn. kádic (ȃ) redko kadica: presaditi rastlino iz lončka v kadco ♪
  9.      kafileríja  -e ž (ȋ) vet. obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali: poleg skladišča je tudi kafilerija ♪
  10.      kaheksíja  -e ž (ȋ) med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije ♪
  11.      káj  prisl. (ā) nav. ekspr. 1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt 2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati 3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha; kaj siliš v nesrečo; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate // v zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane 4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed 5. pog. vprašuje po količini; koliko: kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija // izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja ∙ ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno 6. v medmetni rabi izraža a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu; kaj, meni ne verjameš b) grožnjo: kaj, še ne bo miru c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga // izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj; kaj, prebrisan pa je ♪
  12.      kája  -e ž (á) nav. ekspr. kajenje: odvaditi se kaje; veliko denarja porabi za kajo / zbolel je od pijače in kaje / ponudil mu je kajo cigareto, tobak ♪
  13.      kajênje  -a s (é) glagolnik od kaditi: a) odvaditi se kajenja; opustiti kajenje / kajenje tobaka b) kajenje proti pozebi, slani / božično kajenje c) pogasili so, kajenje pa še dolgo ni ponehalo ♪
  14.      kakávovec  -vca m (ȃ) tropsko drevo, iz semen katerega se pridobiva kakav: nasadi kakavovcev ♪
  15.      káki 1 -ja m (ȃ) južno drevo z velikimi listi ali njegov sladki, paradižniku podoben sad: nasad kakijev; polna gajba kakijev ♪
  16.      kakó  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako // izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj 3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da 4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav // v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi 5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili ● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; žarg., šol. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  17.      kalánder  -dra m (á) teh. stroj iz jeklenih in elastičnih valjev, med katerimi se premika tkanina, papirna plast, usnje, da se zgladi: obdelovati tkanino s kalandrom ♪
  18.      kalifórnij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Cf ♪
  19.      kalírati  -am dov. in nedov. (ȋ) trg. zmanjšati se po teži, prostornini ali kvaliteti med prevozom, predelavo, skladiščenjem: živina je med prevozom kalirala ♪
  20.      kalíti 2 -ím nedov. (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo ♪
  21.      kaljênje 1 -a s (é) glagolnik od kaliti1: kaljenje tekočine / plačati kazen zaradi kaljenja (nočnega) miru ♪
  22.      kalkulácija  -e ž (á) ekon. računsko ugotavljanje stroškov zaradi določitve cene proizvodu ali storitvi; izračunavanje, preračunavanje: osnovan na točni kalkulaciji / ukvarjati se s kalkulacijo / po dosedanjih kalkulacijah so stroški veliki / kalkulacija nabavne, prodajne cene / oddelek za kalkulacijo // predračun, račun: napraviti kalkulacijo stroškov; med kalkulacijo in obračunom je bila velika razlika ♪
  23.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  24.      kalúža  -e ž (ú) 1. redko luža, mlaka: pasti, stopiti v kalužo; blatna, motna kaluža 2. navt. prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda: črpati vodo iz kaluže ♪
  25.      kalúžnica  -e ž (ȗ) 1. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti: ob jarku je bilo polno kalužnic in spominčic 2. zool., navadno v zvezi živorodna kalužnica v stoječih vodah živeči polž, katerega samica koti žive mladiče, Viviparus viviparus ♪

   1.842 1.867 1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA