Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ARA (526-550)



  1.      várati  -am nedov. () 1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled 2. biti nezvest v zakonu: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom 3. star. goljufati: varati pri kartanju várati se 1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji; varati se v ljubezni, upanju 2. biti v zmoti; motiti se: varati se v sodbi; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl varajóč -a -e: varajoč privid váran -a -o: varano ljudstvo
  2.      várav  -a -o in varàv -áva -o prid. (ā; á) star. ki vara: varave ljubice // varljiv: varavo upanje váravo in varávo prisl.: varavo prepričevati
  3.      váravec  -vca m (ā) ekspr. kdor vara: ne verjemi mu, on je velik varavec
  4.      vávtara  -e ž (á) bavtara: zapreti vavtaro nad svinjskim koritom / zapeti si vavtaro
  5.      vozára  -e ž () nav. mn., nar. ozara: s trnjem preraščene vozare
  6.      vsèarábski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse Arabce: vsearabsko gibanje
  7.      zaárati  -am dov. (ā) dati aro za kaj: zaarati hišo zaáran -a -o: parcelo ima že zaarano
  8.      zabarantáti  -ám dov.) 1. pog. s pogajanjem za ceno zamenjati: suknjič je zabarantal za vrečo moke / če bo stiska, uro lahko zabaranta proda, zamenja za kaj drugega 2. raba peša s kupčevanjem, prekupčevanjem zapraviti: zabarantal je vse svoje premoženje zabarantáti se pog. pogoditi se za premajhno ceno: pri prodaji se je zabarantal
  9.      začáranec  -nca m () 1. po ljudskem verovanju kdor je začaran: odčarati začaranca 2. ekspr. kdor je zelo prevzet, očaran: glasbeni začaranci
  10.      začáranje  -a s () glagolnik od začarati: rešiti koga iz začaranja / začaranje v ježa
  11.      začáranost  -i ž () po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali
  12.      začárati  -am dov. () 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala začáran -a -o 1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana 2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
  13.      zagarantírati  -am dov. () obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: zagarantirati redno oskrbovanje s čim / zagarantirati komu delo zagarantíran -a -o: zagarantirana zaposlitev; cene so zagarantirane / zagarantirana preskrba zlasti v vojnem času preskrba, ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo; zagotovljena preskrba
  14.      zára  -e ž () nav. mn., nar. koroško ozara: obračati konje na zarah; popasene zare
  15.      zaračúnati  -am dov. () napisati, povedati dolžni znesek za kaj: zaračunati popravilo motorja; zaračunati naročniku prevoz; zaračunati storitev po ceniku; kosilo so jim preveč zaračunali / nobene stvari mu ni naredil zastonj, vse mu je zaračunal; zaračunati zamudne obresti zaračúnati se uračunati se: zaračunal se je za precejšnjo vsoto / zaračunal se je glede njegovih sposobnosti
  16.      zaračunávanje  -a s () glagolnik od zaračunavati: zaračunavanje potnih stroškov; zaračunavanje po ceniku / zaračunavanje obresti
  17.      zaračunávati  -am nedov. () pisati, govoriti dolžni znesek za kaj: zaračunavati storitve po ceniku; zaračunavati premalo, preveč / zaračunavati zamudne obresti
  18.      zaračúniti  -im dov.) zastar. zaračunati: stanovanje jim je prav drago zaračunil
  19.      zaràd  in zarad predl. () zastar., z rodilnikom zaradi: tega kraja se je rad spominjal zarad gostoljubnosti ljudi / ustavili so se zarad počitka
  20.      zarádi  in zaradi predl. () z rodilnikom 1. za izražanje vzroka: zaradi megle in neprimerne hitrosti se je zgodilo več nesreč; najboljši igralec zaradi poškodbe ni nastopil v tekmi / nenagrajenih del zaradi tehničnih razlogov ne bodo vrnili iz / bili so v skrbeh zaradi hčerke; zaradi njega je mnogo pretrpela / opravičiti odsotnost zaradi bolezni; ugotoviti škodo zaradi poplave / v zadrego je prišel zlasti zaradi tega, ker je imel premalo izkušenj 2. za izražanje namena: jarke so skopali zaradi obrambe mesta; šli so v klet zaradi pijače / ostal je samo zaradi dobrega vtisa da bi naredil dober vtis / to nalogo so mu dali samo zaradi tega, da bi ga onemogočili // za izražanje cilja; glede: šel se je posvetovat zaradi nakupa avtomobila; govoril je z ljudmi zaradi volitev // v prislovni rabi, v zvezi zaradi lepšega zaradi dobrega vtisa, formalnosti: branil se je samo zaradi lepšega, potem pa je vse pojedel; jezili so se, vendar le zaradi lepšega; vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo zaradi lepšega 3. ekspr. za izražanje ozira: zaradi nas lahko še ostanete; zaradi otrok mi je žal, da predstave niso videli; zaradi tega psa lahko vsak pride v hišo / za neumnosti je prestar, zaradi tega ne skrbite preveč glede tega, za to / pravite, da ima dve hiši? Zaradi mene jih lahko ima tudi več ne vem, ne zanima me, koliko jih ima 4. v vezniški rabi za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato: niso bili zbrani, zaradi tega so naredili dosti napak; lani jim je pozimi zmanjkalo premoga, zaradi tega so se letos pravočasno založili // v oziralnih odvisnih stavkih, v zvezi zaradi katerega za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel ● ekspr. pazi, da se mu ne boš zameril. Zaradi mene izraža zavrnitev; te lahko pospremim? Zaradi mene izraža brezbrižno privolitev; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; umetnost zaradi umetnosti larpurlartizem
  21.      zarájati 1 -am nedov. (á) delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki: zarajati številne potomce ● knjiž. neodpornost zaraja bolezni povzroča
  22.      zarájati 2 -am dov. () knjiž. zaplesati, izražajoč veselje: zarajala sta po sobi / priklonil se je dekletu, da bi zarajala zaplesalaekspr. srce mu je zarajalo od presenečenja zelo se je razveselil
  23.      zarána  prisl. (ā) knjiž. zgodaj zjutraj: zarana odpotovati, vstati; danes se je zbudila že zarana; jutri zarana bo že na cilju / delajo od zarana do pozne noči // zgodaj sploh: pozimi je že zarana tema
  24.      zaráno  prisl. (ā) star. zgodaj zjutraj: zarano gnati živino na pašo; zarano iti kosit
  25.      zaranžírati  -am dov. () 1. skladno, estetsko urediti ali opremiti: zaranžirati izložbo 2. raba peša pripraviti, organizirati: zaranžirati združitev podjetij zaranžíran -a -o: lepo zaranžirano darilo; vnaprej zaranžirano dejanje

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA