Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ARA (503-527)


  1.      šárati 2 -am nedov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa ♪
  2.      šíkara  -e ž (ȋ) knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje ♪
  3.      šlaráfija  -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek ♪
  4.      šlárast  -a -o prid. (ā) zastar. tančičast, pajčolanast: šlarasta ruta ♪
  5.      špárati  -am nedov. (á) nižje pog. varčevati: šparati za novo pohištvo / šparati pri hrani ∙ nižje pog. tega fanta doma šparajo mu ne nalagajo (težkega) dela; nižje pog. pri delu se špara ni delaven; kdor jezika špara, kruha strada kdor si ne upa, ne zna kaj vprašati, prositi, ima škodo, ne doseže tistega, za kar se poteguje ♪
  6.      šúbara  -e ž (ȗ) zlasti v srbskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: pokriti se s šubaro; šubara iz ovčje kože ♪
  7.      tára  -e ž (ā) teža embalaže: odšteti taro od bruto teže; vpisati taro ♪
  8.      tarantás  -a m (ȃ) v ruskem okolju, nekdaj voz za prevažanje ljudi: zapreči trojko v tarantas; pripeljati se s tarantasom ♪
  9.      tarantéla  -e ž (ẹ̑) 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo ♪
  10.      taratájka  -e ž (ȃ) v ruskem okolju lahek dvokolesni voz: peljati se s taratajko ♪
  11.      têrtium comparatiónis  têrtiuma comparatiónis [tercium komparacionis] m (ȇ-ọ̄) lit. vmesni člen, ki povezuje primerjani enoti, tretje pri primeri ♪
  12.      tiára  -e ž (ȃ) 1. rel., nekdaj slovesno papeževo pokrivalo v obliki treh kron s simbolom zemeljske krogle in križem na vrhu: položiti papežu tiaro na glavo 2. v stari Perziji pokrivalo v obliki prisekanega stožca: polstena tiara; z zlatom izvezena tiara ♪
  13.      trará  medm. (ȃ) posnema glas trobente, poštnega roga: trobentač je spet zaigral: trara, trara; sam.: slišati trara vojaške trobente ♪
  14.      tuatára  -e ž (ȃ) zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: zaščitenost tuatar ♪
  15.      tunára  -e ž (ȃ) 1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: ribiči polagajo iz tunare mrežo / tunara na vesla 2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: jata tunov je zaplavala v tunaro ♪
  16.      učáranost  -i ž (ȃ) po ljudskem verovanju stanje učaranega: učaranost človeka; zbuditi se iz učaranosti ♪
  17.      učárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je učarala, zato je bolan; učaral jo je, da se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: učarati koga v žival 2. knjiž. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je učarala učáran -a -o: stali so nepremično, kakor učarani; učarano mesto ♪
  18.      ustárati se  -am se dov. (ȃ) zastar. postarati se: hitro se je ustaral ♪
  19.      utvára  -e ž (ȃ) predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti: to ni resnica, je samo utvara; ekspr. predajati se utvaram / ekspr. živeti v utvari ∙ ekspr. ne delaj si utvar o njem ne predstavljaj si ga boljšega, kot je ♪
  20.      váralica  -e ž (ȃ) zastar. varavec, slepar: on je varalica, izogibaj se ga / sleparji in varalice goljufi ♪
  21.      varán  -a m (ȃ) nav. mn., zool. kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae ♪
  22.      váranje  -a s (ȃ) glagolnik od varati: varanje lahkovernih ljudi / varanje moža ♪
  23.      varánt  -a m (ā) jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica: izročiti varant banki ♪
  24.      várati  -am nedov. (ȃ) 1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled 2. biti nezvest v zakonu: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom 3. star. goljufati: varati pri kartanju várati se 1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji; varati se v ljubezni, upanju 2. biti v zmoti; motiti se: varati se v sodbi; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl varajóč -a -e: varajoč privid váran -a -o: varano ljudstvo ♪
  25.      várav  -a -o in varàv -áva -o prid. (ā; ȁ á) star. ki vara: varave ljubice // varljiv: varavo upanje váravo in varávo prisl.: varavo prepričevati ♪

   378 403 428 453 478 503 528 553 578 603  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA