Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ARA (201-225)



  1.      kladára  -e ž (ā) star. koča, hiša, navadno iz brun: postaviti kladaro sredi gozda
  2.      komárati  -am in komaráti -ám nedov. (; á ) zastar. mučiti se, truditi se: ljudje so morali pošteno komarati, da je bilo vse o pravem času narejeno
  3.      komparácija  -e ž (á) ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi; primerjava: komparacija med starim in novim stanjem ◊ lingv. stopnjevanje; lit. primera
  4.      kómparativ  -a m (ọ̑) lingv. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; primernik: nepravilno tvorjen komparativ
  5.      kómparativen  in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ) ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti; komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko; oddelek za komparativno književnost ♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.: pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost
  6.      komparativíst  -a m () strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost
  7.      komparativístika  -e ž (í) veda, ki temelji na uporabi primerjalnih metod, zlasti primerjalna književnost: študij komparativistike
  8.      košára  -e ž () 1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / redko žene s košarami na glavi jerbasi / redko košara za papir koš; košara za perilo // kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot 2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok ◊ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe
  9.      košárast  -a -o prid. () podoben košari: košarasti stoli / košarasta oblika ♦ arhit. košarasti lok lok, sestavljen iz več krožnic
  10.      kúmara  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare 2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro ◊ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria
  11.      kúmarast  -a -o prid. (ú) ekspr. podoben kumari: kumarast nos
  12.      kvára  -e ž (á) star. škoda: veliko kvare mu je napravil / to je vsem na kvaro
  13.      kvaražugón  -a m (ọ̑) zastar. črnoglednež, pesimist: je pravi kvaražugon
  14.      maharádža  -e in -a m () v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže; maharadže in radže
  15.      maharáni  ž neskl. () v Indiji žena maharadže: nakit bogate maharani
  16.      mara  -ja m () zool. velika tropska ptica, ki glave nima porasle s perjem, Leptoptilus: peresa marabuja / afriški marabu
  17.      marakúja  -e ž () tropska rastlina ali njen hruškasti rumenkasto zeleni sad: bonboni z okusom marakuje
  18.      maránta  -e ž () vrtn. lončna rastlina z navadno pisanimi listi, Maranta: gojiti marante
  19.      maráska  -e ž () agr. višnja s temno rdečimi drobnejšimi sadovi: kupiti maraske; liker iz marask
  20.      maraskíno  -a m () liker iz marask: rad pije maraskino; duh po maraskinu
  21.      marástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na marazem: bolnik je marastičen / marastična literatura
  22.      márati  -am nedov. () navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »ali ga hočeš videti?« »Ne, ne marab) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec // elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo 2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi / mokra drva ne marajo goreti 3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponudeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti 4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga // imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel 5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost 6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate ● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo márati se star. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati 2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja maráje star.: hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi
  23.      máraton  -a m () žarg., šport. maratonski tek: tekmovati v maratonu; tekli so kot na maratonu // publ., navadno s prilastkom tekmovanje na razmeroma dolgo progo: avtomobilski, kasaški, plavalni maraton
  24.      maratónec  -nca m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki goji maratonski tek: znani maratonec; diham kot onemogel maratonec
  25.      máratonski  in maratónski -a -o prid. (; ọ̑) 1. šport., v zvezi maratonski tek tek na razdaljo 42,195 km: tekmovati, zmagati v maratonskem teku / maratonski tekač športnik, ki tekmuje v maratonskem teku 2. publ. nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo: maratonski plavalec / maratonsko plavanje 3. ekspr. ki razmeroma zelo dolgo traja: maratonski govor; maratonske debate, konference; maratonsko predavanje / maratonski podlistek podlistek v več nadaljevanjih

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA