Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANJI (26-50)



  1.      opoldánji  -a -e [d] prid. (á) opoldanski: opoldanje zvonjenje
  2.      panjìč  -íča m ( í) manjšalnica od panj: roje čebel je prestavil v panjiče / na panjiču sekati korenje za prašiče
  3.      panjíček  -čka m () manjšalnica od panj: dati čebele v panjiček / vreči panjiček na ogenj / les so narezali na osem centimetrov dolge panjičke
  4.      podgánji  -a -e prid. () nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podganzool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis
  5.      poldánji  -a -e [d] prid. (á) star. opoldanski: poldanja vročina pripeka; poldanje sonce ● zastar. poldanja pokrajina južna
  6.      pomladánji  -a -e prid. (á) knjiž. pomladen, pomladanski: pomladanji dnevi, večeri / pomladanja trava / februar je šele, pa imamo že pomladanje vreme pomladánje prisl.: pomladanje svetlo nebo
  7.      ponotránjiti  -im dov.) knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo; njun dialog se je ponotranjil ponotránjiti se postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji ponotránjen -a -o: ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo
  8.      popoldánji  -a -e [d] prid. (á) popoldanski: popoldanji pouk je hitro minil
  9.      posedánjiti  -im [tudi sǝd] dov.) knjiž. narediti kaj sedanje, stvarno: človek lahko posedanji preteklost in prihodnost / posedanjil je način pisanja basni posodobil
  10.      povnánjiti  -im dov.) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjiti svoje ustvarjalne zmožnosti / povnanjiti medčloveške odnose povnánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v zadnjih letih se je zelo povnanjil povnánjen -a -o: povnanjena absolutna ideja; za to je njegova narava preveč povnanjena
  11.      povsakdánjiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj vsakdanje, navadno: pesnik je povsakdanjil svoj jezik; to niso več tisti ljudje kot v vojni, povsakdanjili so se
  12.      pozunánjiti  -im dov.) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, neosebno: ženske vloge je avtor zelo poudaril in pozunanjil pozunánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v teh letih se je zelo pozunanjil pozunánjen -a -o: pozunanjen človek; pozunanjeni svet
  13.      prèdjútranji  -a -e prid. (-ú) nanašajoč se na čas pred jutrom: onkraj reke je ležala predjutranja meglica; predjutranja tišina v mestu
  14.      prevsakdánji  -a -e prid. (á) nav. ekspr. preveč vsakdanji: prevsakdanji opravki; prevsakdanje skrbi / to je prevsakdanja zgodba
  15.      puránji  -a -e prid. () nanašajoč se na purane: puranja perut / puranja pečenka puránje prisl.: puranje rdeč obraz
  16.      sedánji  -a -e [tudi sǝd] prid. (ā) ki je v sedanjosti: umetnost sedanjega časa; sedanji običaji; sedanji pomen tega simbola / njegov sedanji položaj je negotov; sedanja stopnja gospodarskega razvoja; iskati izhod iz sedanjega stanja / sedanji upravitelj; s sedanjim stanovanjem je zadovoljen / sedanja družba, mladina ♦ lingv. sedanji čas čas za izražanje sedanjega dejanja ali oblika za tako izražanje; sedanji pogojnik
  17.      sedánjik  -a [tudi sǝd] m (ā) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje sedanjega dejanja: spregati glagol v sedanjiku; prva oseba sedanjika / dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje; izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje; pripovedni sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje 2. knjiž. sedanjost: zavedati se sedanjika
  18.      sedánjiški  -a -o [tudi sǝd] prid. (ā) nanašajoč se na sedanjik 1: sedanjiška osnova, pripona
  19.      semánji  -a -e [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanji prostor / četrtek je bil semanji dan / semanji vrvež
  20.      spomladánji  -a -e prid. (á) star. pomladen, spomladanski: spomladanja noč / spomladanji čas
  21.      šampanjizírati  -am nedov. () žarg. piti (šampanjec): šampanjizirala sta do jutra
  22.      špránjica  -e ž (á) manjšalnica od špranja: zamašiti špranjice; gledati skozi špranjico v vratih / oči so se zožile v dve špranjici
  23.      štefánji  -a -e prid. () nar., v krščanskem okolju, v zvezi štefanji dan praznik sv. Štefana 26. decembra
  24.      tedánji  -a -e [tudi tǝd] prid. (ā) ki je bil, obstajal tedaj: tedanji časi so bili drugačni; zanimati se za tedanje običaje / tedanji lovci so bili dobri opazovalci narave; to je profesor, naš tedanji ravnatelj; sam.: zanima ga tedanje in sedanje
  25.      udejánjiti  -im dov.) knjiž. uresničiti: udejanjiti sklep; uprizoritev je dosledno udejanjila avtorjevo hotenje // izraziti, pokazati: udejanjiti resnico življenja v literarnem delu; njegove igralske sposobnosti so se v tej igri lahko udejanjile udejánjen -a -o: udejanjen program, zakon; udejanjene vrednote

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA