Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANI (451-475)



  1.      planínec  -nca m () 1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili na Triglav; navdušen planinec; ekspr. nedeljski planinec 2. kdor živi v hribih ali je doma s hribov; hribovec: planinci kosijo travo pozneje kot dolinci 3. vojak enote, izurjene za operacije v gorah: dodelili so ga k planincem 4. nar. gorenjsko planšar: planinci so prignali živino v dolino
  2.      planíniti  -im nedov.) nar. gorenjsko planšariti: tu kmetje planinijo vsak zase; rad je planinil z dedom
  3.      planínka  -e ž () 1. ženska, ki hodi v hribe: našli so ponesrečeno planinko 2. nar. gorenjsko planšarica: planinci in planinke so se vrnili v dolino 3. poljud. planika: utrgati planinko
  4.      planínski  -a -o prid. () nanašajoč se na planino: a) planinska paša; planinska sirarna b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišajbot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaetos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris
  5.      planínstvo  -a s () dejavnost planincev: organizirano planinstvo; razvoj planinstva / veselje do planinstva / ekspr. slovensko planinstvo je spodbujalo narodno zavest slovenski planinci
  6.      planínšček  -čka m () bot. rastlina s pritličnimi srčastimi ali ledvičastimi listi in škrlatnimi cveti, Homogyne: alpski, gozdni planinšček
  7.      planíranje  -a s () glagolnik od planirati: dolgoročno, kratkoročno planiranje; planiranje proizvodnje; planiranje družbenega, gospodarskega razvoja / začeti planiranje travnika za otroško igrišče ◊ ekon. družbeno planiranje ki usklajuje razvoj gospodarstva; med. planiranje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok; načrtovanje rojstev; urb. prostorsko, urbanistično planiranje
  8.      planírati  -am nedov. in dov. () 1. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe, načrtovati: letos planirajo za deset odstotkov večjo proizvodnjo jekla; planirati razvoj gospodarstva / podjetje je planiralo nakup petih stanovanj / planirali so izlet 2. ravnati, izravnavati: planirali so zemljišče okrog hiše; planirati s stroji planíran -a -o: dosegli so planirani izvoz; planirana akcija je uspela; planirano gospodarstvo; planirano zemljišče
  9.      planírec  -rca m () redko planer
  10.      planíren  -rna -o prid. () namenjen za planiranje, izravnavanje: izdelovati planirno orodje ♦ grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
  11.      planíški  -a -o prid. () nanašajoč se na Planico: planiška dolina; planiške skakalnice; publ. planiška letalnica / planiški poleti, skoki
  12.      planíti  in plániti -em, tudi plániti -em dov. ( á ; á ) 1. nenadoma, zelo hitro a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal / planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč b) se približati: planila je k očetu; planiti k oknu; planila sta drug proti drugemu c) vstati: planiti iz postelje; planili so pokonci in zbežali / planiti na noge 2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: ko ga je zagledala, je planila v jok; planil je v krohot, smeh 3. ekspr., s predlogom napasti: ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem; planil je nanj kot lev, ris // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: kritiki so planili po njem 4. ekspr. nenadoma močno zagoreti: ko je zapihal veter, je ogenj planil; brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo 5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi 6. ekspr., v zvezi s po začeti hlastno jemati, si prisvajati: planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti / bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo braliekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je
  13.      plôskanica  -e ž () knjiž. kliše: izdelovati ploskanice / kovinska ploskanica
  14.      poameričániti  -im dov.) prilagoditi ameriškemu načinu življenja in mišljenja: poameričaniti priseljence; otroci so se že poameričanili / poameričaniti ime
  15.      poamerikániti  -im dov.) poameričaniti: poamerikaniti svoje mišljenje; kmalu so se vsi poamerikanili
  16.      pobraníti se  in pobrániti se -im se dov. ( á) krajši čas braniti se: pobranil se je zaradi lepšega / saj nisem hotel, se je pobranil pred očetom
  17.      pocigániti se  -im se dov.) prilagoditi se ciganskemu načinu življenja in mišljenja: ušel je od doma in se pociganil
  18.      podánik  -a m (ā) v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: kralj in njegovi podaniki; biti pravičen vladar svojim podanikom; pren., ekspr. podaniki zla
  19.      pofurlániti  -im dov.) narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi
  20.      poganízem  -zma m () poganstvo: širjenje poganizma / renesančni poganizem
  21.      poitalijániti  -im dov.) poitalijančiti: poitalijaniti ime
  22.      pokatoličániti  -im dov.) narediti kaj katoliško: na silo so jih pokatoličanili; moral se je pokatoličaniti
  23.      pokatrániti  -im dov.) teh. prepojiti, premazati s katranom: pokatraniti les pokatránjen -a -o: pokatranjeno platno
  24.      pokristjániti  -im dov.) narediti kaj krščansko: pokristjaniti prebivalce; njeni starši so se pokristjanili
  25.      poljánica  -e ž (á) manjšalnica od poljana: poljanica cvetočih narcis / na poljanici pred okopi so se pokazali prvi napadalci na ravnici

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA