Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANI (3.426-3.450)
- kresníčka -e ž (í) nav. ekspr. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica: nad travo so letale kresničke ◊ rib. riba, ki se v svetlobi rdeče svetlika, Hemigrammus erythrozonus ♪
- kretálen -lna -o prid. (ȃ) teh. kréten: kretalni mehanizem ♪
- kréten -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki omogoča, povzroča spremembo smeri gibanja; upravljalen, pogonski: kretni vzvod / kretni mehanizem ♪
- krétničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kretnico: kretnični mehanizem ♦ žel. kretnična ključavnica ključavnica, s katero se zavaruje jeziček kretnice v določeni legi ♪
- kretón -a m (ọ̑) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, navadno potiskana: dekorativni, vzorčasti kreton; kupiti kreton za predpasnike ♪
- kŕhelj -hlja tudi krhèlj -hljà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) nav. mn. posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka: vse popoldne sta žvečila krhlje; kuhani krhlji / suhi jabolčni krhlji // po obliki temu podoben kos hrane, navadno sadeža: posoljeni krhlji paradižnika / jajčni krhlji / limonini, pomarančni krhlji / na krhlje zrezano sadje ♪
- krí krví ž (ȋ) 1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj krvi; izgubil je veliko krvi; dati, odvzeti kri za preiskavo; izkašljati, pljuniti kri; s krvjo oblit obraz; strjena kri; kaplja krvi; sladek okus krvi; sestavine krvi; ugotavljanje alkohola, sladkorja v krvi; rdeča kot kri; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / človeška, živalska kri / kri kroži (po telesu); poganjati kri po žilah; toplota krvi / bolezen krvi; izločanje krvi s sečem / poskušal je ustaviti kri odtekanje krvi / brisati kri madeže od krvi; biti oškropljen s krvjo / čevelj ga je ožulil do krvi / komarji pijejo, sesajo kri / ekspr. s krvjo zalite oči / dajalec, darovalec krvi; zaloga (človeške) krvi / ekspr.:
žejen krvi; krvi žejen / nadev iz riža in krvi // nav. ekspr. ta tekočina človeškega organizma, katere izguba pomeni izgubo življenja: darovati, dati, žrtvovati kri (za svobodo); povsod so puščali svojo kri / na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; tudi v tej deželi teče kri ljudje se borijo in umirajo; dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; s krvjo so si priborili svobodo s človeškimi žrtvami; do zadnje kaplje krvi se bomo borili dokler bo še kdo živ; preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje 2. nav. ekspr. ta tekočina pri človeku kot nosilec a) vitalnosti, temperamenta: skušal je krotiti svojo kri / čisto brez krvi je / z oslabljenim pomenom: bil je burne in nagle krvi; hladne, hude krvi je; po naravi je mirne, nemirne krvi / vroča kri ga je spravila iz ravnotežja / osebe v romanu imajo premalo krvi niso prepričljive b) čustvenega stanja, vznemirjenosti: kri mu je
prekipela, vrela, zavrela; vino mu je razvnelo kri / z oslabljenim pomenom: takšna dejanja povzročajo hudo kri; ohranite mirno kri c) spolnosti, spolnega nagona: kri ga blodi, meša, mu ne da miru; kri se mu je umirila / z oslabljenim pomenom je mrzle, vroče krvi č) nekaterih značajskih lastnosti, posebnosti: tako ravnanje mu je v krvi / očetova kri se je začela buditi v njem / z oslabljenim pomenom: potepuške krvi ni mogel zatajiti; nekaj vojaške krvi ima / neukrotljiva lovska kri 3. nav. ekspr., s prilastkom izraža a) narodno, sorodstveno pripadnost: ima nekaj arabske, ciganske krvi v sebi; iste krvi sva; ta človek je naše krvi / je mešane krvi njegovi starši, predniki so različnih narodnosti, ras / zatajil je lastno kri svojega otroka; vznes. kri njene krvi njen otrok b) socialno, poklicno pripadnost: gosposke, plebejske, plemenite krvi je / modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu ● ekspr. kri je kri
sorodstvena povezanost je trdna, močna; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. kri mu je planila, udarila v glavo zelo je zardel; ekspr. tako dejanje opere le kri dejanje je odpuščeno le, če je kdo od storilcev ubit, umorjen; ekspr. kri mu je šla, silila, stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; ekspr. kri ji je zastala, zledenela (v žilah) zelo se je prestrašila; ekspr. to je postalo meso in kri se je uresničilo; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi; biti (ležati) v krvi biti (ležati) ranjen in krvav;
ekspr. v krvi, s krvjo zatrt upor z velikimi človeškimi žrtvami; vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; publ. po naftovodih teče rjava kri nafta ◊ anat. arterialna kri iz arterije; venozna kri iz vene; med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza; naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija; transfuzija (krvi) ♪
- krík -a m (ȋ) 1. močen, rezek glas: zaslišali so se kriki; z bolestnim krikom se je zgrudil; presunljiv, pretresljiv krik od bolečine, groze / ekspr.: iztrgal, izvil se mu je strašen krik; divji kriki so ji udarjali v uho / kriki na pomoč klici // ekspr. kričanje: v hiši je bil velik krik / ženske so planile v krik 2. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: krik hrepenenja, obupa; krik trpljenja / krik smrti // v zvezi s po velika potreba, želja: krik po ljubezni; krik po življenju 3. ekspr., s prilastkom kar je najnovejše na kakem področju: ti okraski so modni krik; zadnji krik tehnike ● ekspr. dvigniti, zagnati (vik in) krik zelo se razburiti za kaj; pesn. bojni krik boj, vojna ♪
- krílo 1 -a s (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja 2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo 3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu // s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo 4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti sovražnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej // s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v
parlamentu / desno, levo krilo stranke ● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna ◊ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk ♪
- krímer -ja m (ȋ) tekst. plišasta tkanina, podobna astrahanu: plašč iz krimerja ♪
- kriminál -a m (ȃ) 1. nav. ekspr. dejavnost, ki zajema kazniva dejanja: zaiti v kriminal; organiziran kriminal / v državi narašča kriminal / pojav gospodarskega kriminala // ekspr. kaznivo dejanje: prišlo je do kriminala 2. zastar. zapor, ječa: dolgo let je sedel v kriminalu ● pog., ekspr. taka obljuba je naravnost kriminal je zelo slaba, nemogoča, nesprejemljiva ♪
- kriminálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: raziskovati primere kriminalnega alkoholizma, banditizma / kriminalna organizacija / kriminalna dejanja / v njem se je prebudil kriminalni nagon / kriminalna tehnika ♦ jur. kriminalna statistika // pog., ekspr. zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: njegov nastop je bil kriminalen; hiša je v kriminalnem stanju 2. kriminalističen: kriminalni agent, inšpektor; uslužbenci kriminalne policije 3. ki opisuje, prikazuje dejavnost kriminalcev in kriminalistov: bral je samo kriminalne romane; kriminalna zgodba ♪
- kríplje m mn. neskl. (í) v tožilniku, v zvezah: star. napeti vse kriplje zelo se truditi, si prizadevati; ekspr. na vse kriplje se brani, si prizadeva zelo ♪
- kristján -a m (ȃ) pripadnik krščanske vere: postati kristjan; biti dober kristjan / prvi kristjani ♪
- Krístus -a m (ȋ) rel. 1. učlovečeni Bog: Kristus in apostoli; ko se je vrnil, je bil kakor Kristus bled, shujšan / Jezus Kristus ∙ star., pri štetju let v četrtem stoletju po Kristusu [po Kr.] našega štetja, po našem štetju // kip ali podoba, ki tega predstavlja: z okorno roko izrezljani Kristusi 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: Kristus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: Kristus, kaj bo iz tega ♪
- kritizírati -am nedov. (ȋ) ugotavljati in (javno) razlagati negativne sestavine česa: kritizirati društveno delo; kritizirati obstoječe družbene razmere; vsakogar kritizira / kritizirati pomanjkljivosti organizacije // negativno ocenjevati kaj: ne trpi, da ga kdo kritizira kritizíran -a -o: kritizirana sta bila tudi radio in televizija ♪
- krítje -a s (ȋ) 1. glagolnik od kriti: za kritje strehe je uporabljal skodle / določen je bil za kritje v napadu / kritje izgub, stroškov; skrb za kritje potreb / ček nima kritja zagotovljenega denarja za izplačilo ♦ ekon. zlato kritje v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar 2. kraj, prostor, kjer se kdo krije, skriva: vojaki so se umaknili v kritje; utrjeno, varno kritje / iskali so si kritja za vsakim drevesom ♪
- krívec 1 -vca m (ȋ) 1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja 2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo 3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom 4. redko krivilec: zaposlil se je kot krivec železa ♪
- krivíca -e ž (í) 1. dejanje, ki koga prizadene in je v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: storil mu je hudo, veliko krivico / vsaka krivica ga boli, prizadene / popraviti, poravnati krivico // kar je v nasprotju s takšnimi vrednotami: spoznati pravico in krivico / krivica se mu dela, godi / po krivici mu očitajo 2. star. krivda: brez krivice ste ♪
- kríza -e ž (ȋ) 1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati: kriza narašča, nastaja; deželo je zajela kriza; med krizo se je zmanjšal izvoz kapitala; podjetje je v krizi / kriza industrije, kmetijstva / gospodarska kriza // publ., navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: premogovna kriza; kriza cementa, železa / stanovanjska kriza stiska // nav. ekspr. neugodno, težko rešljivo stanje: kriza v gledališču je počasi popuščala; gibanje prestaja hudo krizo; idejna kriza; kriza tega gledališča; predlogi za reševanje krize / meščanska družba se je znašla v krizi 2. nav. ekspr. duševno stanje, ko je človek nesposoben premagati subjektivne in objektivne ovire: doživljati krizo; skušala je prebroditi krizo; znova je zapadel v krizo; preživljati težko krizo / že dolgo je v krizi 3. med. obdobje v akutni bolezni pred spremembo na boljše ali (bistveno)
slabše: kriza traja že nekaj dni; bolnik še ni iz krize ◊ ekon. kriza periodično se ponavljajoče stanje v kapitalističnem gospodarstvu zaradi neskladja med proizvodnjo in potrošnjo; psih. (duševna) kriza stanje zaradi hude konfliktne situacije; šport. kriza stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen ♪
- krizolít -a m (ȋ) min. prozoren poldrag kamen rumene ali temno zelene barve: uhani s krizolitom ♪
- kríž -a m (í) 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol krščanstva: na steni je visel križ; pogrebni sprevod s križem na čelu; lesen, železen križ (na grobu) / križ s podobo Kristusa / na verižici okrog vratu ji je visel zlat križ / enakoramni križ; jeruzalemski križ; latinski križ; malteški križ; pren. molče je prenašal svoj križ // gib z roko ali s predmetom v obliki te naprave: delati križe; boji se ga kot hudič križa zelo / blagosloviti s križem / narediti znamenje križa / latinski križ pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame 3. kar je po obliki podobno tej napravi: v oknu so bili križi / čez vso stran je naredil križ potegnil črti v obliki križa / trama sta položena tako,
da tvorita križ / cestni križ križišče, stikališče pomembnejših, navadno mednarodnih cest / redko dati kaj na križ navzkriž, križem 4. ekspr. trpljenje, težava, skrb: z otroki je križ; križ imam z njo / velik križ si je nakopal na glavo / križi in težave; pren., knjiž. vzeti križ na svoje rame // ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: križ je vsem ustreči; križ je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj križ 5. ekspr., v zvezi z izrazi količine, za določanje starosti deset let, desetletje: dopolnil je šest križev / že osem križev ima na plečih 6. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa: imel je nekaj križev in dva pika 7. predel ob spodnjem delu hrbtenice: križ ga je zelo bolel; trga ga v križu / bolečine v križu 8. nar. vzhodno snopi, ki se sušijo na njivi, položeni s klasjem drug proti drugemu v obliki križa: snope so hitro skladali v križe / križi pšenice / v križ položeni snopi ● star. če mu boš
ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; ekspr. vsak ima svoj križ trajno večjo skrb, težavo; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. sedeti za križi biti v zaporu; ekspr. križ božji, je to mogoče izraža začudenje, presenečenje; kljukasti križ v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; arheol. kljukasti križ enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca; svastika; arhit. nitni križ; vizirni križ; astr. Južni križ; Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali
snemalni kameri; geom. osni križ; navt. križ drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; poševni križ; vodoravni križ ♪
- križák -a m (á) rib. ročna ribolovna priprava z mrežo, pritrjeno na dveh prekrižanih palicah: uporabljati križak ◊ lov. srnjak s križastim rogovjem ♪
- krížanka 1 -e ž (ȋ) uganka, pri kateri se vpisujejo besede v vodoravne in navpične vrste: reševati križanke; izpolnjene križanke; nagradna križanka / slikovna križanka pri kateri nekatere opise besed nadomeščajo slike / glasbena križanka pri kateri se ugiba kak podatek o predvajani skladbi ♪
- krížarka -e ž (ȋ) hitra vojna ladja z močno oborožitvijo in velikim akcijskim radijem: v pristanišču se je zasidrala križarka; križarke, oborožene z raketami; letalonosilke, križarke in rušilci ● ekspr. cestna križarka zelo velik osebni avtomobil ♪
3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526