Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (94-118)



  1.      banálnost  -i ž () pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost; dolgočasna banalnost pogovora; do banalnosti vsakdanja zgodba; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika
  2.      banána  -e ž () 1. podolgovat, rumen tropski sadež: veliki šopi dišečih banan / nasad banan bananovcev // slaščica v obliki banane: banana iz sladkorja 2. poljud. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
  3.      banánin  -a -o prid. () nanašajoč se na banano: bananin olupek / bananino mleko mleko z dodatkom banan
  4.      banánov  -a -o prid. () nanašajoč se na banano ali bananovec: bananov list
  5.      banánovec  -vca m () tropska rastlina z velikimi listi in užitnimi sadovi: gozd bananovcev in palm
  6.      banánski  -a -o prid. () nanašajoč se na banano: bananska hrana / publ., slabš. bananske državice državice v Latinski Ameriki
  7.      banáški  -a -o () pridevnik od Banat: banaška pšenica
  8.      banávz  -a m () slabš. neotesanec, omejenec: imeli so ga za starokopitneža, banavza in filistra
  9.      banávzarski  -a -o prid. () slabš. neotesan, omejen: ta oseba v komediji je banavzarska / banavzarski smeh
  10.      banávzarstvo  -a s () slabš. neotesanost, omejenost: smešil je zaostalost in banavzarstvo
  11.      blagajána  -e ž () nar. Blagajev volčin
  12.      brána  -e stil.ž, rod. mn. brán (á) 1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana 2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano 3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem ◊ grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih
  13.      branáč  -a m (á) redko kdor rahlja zemljo z brano: orači in branači
  14.      bránanje  tudi branánje -a s (ā; ) glagolnik od branati: oranje in brananje; spomladansko brananje ozimine
  15.      bránati  -am tudi branáti -ám nedov. (ā; á ) rahljati zemljo z brano: branati njivo, travnik / branati s konjem
  16.      bršljánast  -a -o prid. () porasel z bršljanom: bršljanaste stene ♦ vrtn. bršljanasta pelargonija bršljanka
  17.      cankariána  -rián s mn., daj. cankariána m, mest. cankariánah, or. cankariánami () lit. Cankarjeva dela in literatura o Cankarju: bogatiti naša cankariana
  18.      cianamíd  -a m () kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje
  19.      cvetána  -e ž (ā) knjiž. rastline, ki rastejo na določenem področju; flora: tropska cvetana / spomladanska cvetana
  20.      čekánast  -a -o prid. (á) podoben čekanu: veliki čekanasti zobje
  21.      čežána  -e ž (ā) gost, pretlačen kompot, navadno iz jabolk: kuhati čežano; jabolčna čežana
  22.      članarína  -e ž () obvezni denarni prispevek članov društvu ali organizaciji: plačati, pobirati članarino; letna članarina
  23.      damižána  -e ž () nar. primorsko velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: v kotu je stalo nekaj damižan / damižana vina
  24.      danájski  -a -o prid. () knjiž., v zvezi danajski dar dar, ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom
  25.      danášnji  -a -e prid. (á) 1. nanašajoč se na dan, ki pravkar je: današnji dan; to velja z današnjim dnem; napisati današnji datum; današnji večer / vstopnice za današnjo predstavo; dnevni red današnje seje; rezultati današnjega tekmovanja / današnji časopis ki je izšel za danes 2. nanašajoč se na sedanjost: današnji časi; današnja doba / današnji človek, svet; današnja družba, mladina; današnje družbeno stanje / v današnjem pomenu besede / običaj se je ohranil do današnjega dne

   1 19 44 69 94 119 144 169 194 219  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA