Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (9.226-9.250)


  1.      prežítek  -tka m (ȋ) 1. knjiž. ostalina: prežitki ljudske kulture 2. zastar. sredstva za življenje, zlasti hrana: denar za stanovanje in prežitek / potujoči pevci so peli za prežitek ♪
  2.      prežívek  -vka m (ȋ) star. 1. sredstva za življenje, zlasti hrana: imeti preživek zase in za družino; s tako skromnim preživkom bodo težko vzdržali dalj časa / pri hčeri si je izgovoril preživek preužitek 2. preživetje: boj za preživek ♪
  3.      preživnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preživnino: preživninski prispevek zakonca / reševati preživninske spore ♪
  4.      prežvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo 3. ekspr. premisliti: vsako besedo trikrat prežveči, preden jo izreče ● ekspr. kosilo je prežvečil brez teka pojedel; ekspr. vsega, kar so ji očitali, ni mogla prežvečiti (s soglašanjem) sprejeti prežvéčen -a -o: napol prežvečen grižljaj; prežvečena hrana ∙ ekspr. to so prežvečene besede, misli nezanimive zaradi ponavljanja ♪
  5.      prežvekáti  -ám dov. (á ȃ) redko prežvečiti: prežvekati hrano prežvekán -a -o: hrana mora biti dobro prežvekana ♪
  6.      prežvekoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prežvekovanje: prežvekovalni čas / prežvekovalne motnje ♪
  7.      prežvekoválnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana ♪
  8.      prežvekoválski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prežvekovalce: prežvekovalske navade / prežvekovalski želodec ♪
  9.      prežvížgati  -am dov. (í) z žvižganjem priti (od začetka) do konca pesmi: prežvižgal je znano melodijo; pesem je brez presledka prežvižgal ● ekspr. zabobnelo je in že je prva granata prežvižgala dolino žvižgajoč preletela; ekspr. za to te bom še pošteno prežvižgal, smrkavec natepel, pretepel ♪
  10.      priblížati  -am dov. (ȋ) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam priblížati se 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti ● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem ♪
  11.      priblížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: približna analiza / približen načrt; približen opis dogodka; izdelali so približen predračun stroškov; približna navodila za delo 2. ki kaže, podaja tako, da se od resničnega lahko nekoliko razlikuje: navesti približen čas, datum, vrstni red; račun je samo približen; znano je le približno število udeležencev priblížno 1. prislov od približen: približno določiti, oceniti; približno izračunati; podatki se približno ujemajo 2. navadno z izrazom količine izraža, da je količina lahko manjša ali večja od navedene: od takrat je minilo približno deset let; znižati stroške za približno dvajset odstotkov; tehta približno sto kilogramov; mesto ima približno sto tisoč prebivalcev / približno enako dolg, širok; približno enake višine; miza stoji približno sredi sobe / imeti približno enake lastnosti; ljudje približno iste starosti ● ekspr. niti približno ne vem, kaj to pomeni sploh ne vem ♪
  12.      pribojeváti  -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: pribojevati sosednje dežele / pribojevali so nam svobodo; pribojevati si mir 2. s prizadevanjem priti do česa: pribojevati pravico do uporabe maternega jezika; pribojevati si srečo pribojeván -a -o: pribojevana svoboda ♪
  13.      pricvŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. nekoliko ožgati, osmoditi: plamen mu je pricvrknil lase / slana je travo pricvrknila 2. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: konja pricvrkniti z bičem pricvŕknjen -a -o 1. deležnik od pricvrkniti: pricvrknjeni lasje 2. ekspr. čudaški, neumen: malo je pricvrknjen ♪
  14.      pričakoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pričakovanje: pričakovalna nervoza, tesnoba / pričakovalni čas ♪
  15.      pričakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. živeti, računajoč a) da kdo, kaj pride: prišla je, ko je niso več pričakovali; nestrpno pričakovati pismo; otroci so željno pričakovali očeta / v uradu so ga stranke že pričakovale čakale; dve uri ga je pričakoval na postaji / kot vljudnostna fraza obiščite nas, pričakujemo vas; pren., ekspr. pojdimo hitro, gore nas že pričakujejo b) da se bo kaj zgodilo: te dni pričakujejo napad; za svoje delo pričakuje pohvalo; od njega ne pričakuj sočutja / ne pričakuj tuje pomoči ne zanašaj se, ne računaj nanjo // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: dijaki z veseljem pričakujejo maturantski ples; v strahu pričakuje, kaj bo; težko pričakuje pomlad / napeto pričakovati konec filma 2. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o čem: pričakoval je drugačen razplet zgodbe; pričakovati uspeh; pričakujejo, da bodo letos izpolnili načrt; zgodilo se je, kakor je pričakoval / pričakovali so, da se bo jezil, pa se ni mislili so 3. ekspr. biti pripravljen, gotov za koga: hotel je obnovljen in pričakuje goste / tam ga pričakuje sreča tam bo srečen ● ekspr. česa takega od tebe nisem pričakoval ti nisem prisojal; ekspr. pričakuje otroka je noseča, bo rodila; ekspr. preveč so pričakovali od njega precenjevali so ga pričakováje star.: ne pričakovaje odgovora, je nadaljeval pričakujóč -a -e: pričakujoč darilo, je iztegnil roko; opazil je njen pričakujoči pogled; prisl.: pričakujoče ga je pogledala pričakován -a -o: težko pričakovan dan; dolgo pričakovana svoboda; sam.: pričakovano se ni zgodilo ♪
  16.      pričéska  -e ž (ẹ̑) določena ureditev, razporeditev las: delati, urejati si pričesko; spreminjati pričesko; vedno ima lepo pričesko; modna, poletna, stroga pričeska; ustvarjalci pričesk / dnevna, večerna pričeska ♦ friz. fantazijska pričeska oblikovana tako, da nekaj predstavlja ♪
  17.      pričevánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pričevati: oprostili so ga pričevanja // kar kdo pove kot priča na sodišču: izpodbiti pričevanje; neoporečno, nepristransko pričevanje ♦ jur. krivo pričevanje // kar kdo pove kot priča, poznavalec česa: izpovedi in pričevanja sodobnikov; pričevanja o pisateljevem otroštvu 2. kar kaj kaže, osvetljuje: ta knjiga je pomembno pričevanje o življenju naših ljudi; pisana pričevanja o domačem gledališču / za to nimamo zanesljivih pričevanj dokazov ♪
  18.      pričúvati  -am dov. (ū) knjiž., redko prihraniti: pričuvati sladkor, vino; pričuvati kaj za hude čase pričúvan -a -o: pričuvana hrana ♪
  19.      pričúven  -vna -o prid. (ū) zastar. rezerven: pričuvna hrana ♪
  20.      pridáti  -dám dov., 2. mn. pridáste in pridáte; pridál (á) dodati: pridati na rezance zrezano drobovino / k vsoti boš moral še malo pridati / pridati k imenu naslov dati / da bi popravil neprijeten vtis, je hitro pridal: Seveda ne smemo vzeti tega preveč resno ● pog. ne kaže vsega verjeti, ljudje radi tudi kaj pridajo si izmislijo pridáti se nar. pristajati: polhovko je imel pomaknjeno na stran, kar se mu je pridalo ∙ nar. pridalo bi se, da bi se malo ustavili dobro bi nam delo pridán -a -o: pridana snov ∙ poročilu je pridan zapisnik o zaslišanju priložen ♪
  21.      pridejáti  -déjem dov., tudi pridém; 2. mn. pridéjete tudi pridéste, 3. mn. tudi pridejó; pridéj in pridèj; pridejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l dodati: pridejati testu jajca / zdaj se tako ne da spremeniti, je pridejal ● star. govori resnico, ničesar ne smeš pridejati si izmisliti prideján -a -o: pridejana snov ♪
  22.      prideloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pridelovanje: pridelovalni stroški pšenice; pridelovalne možnosti / določiti pridelovalno področje za sadje ♪
  23.      prideríja  -e ž (ȋ) knjiž. pretirana sramežljivost, preobčutljivost: očitajo mu malomeščansko priderijo; farizejstvo in priderija ♪
  24.      pridévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pridevnik: pridevniške izpeljanke / pridevniška beseda beseda, ki se ravna v spolu, sklonu in številu po samostalniku; pridevniška pripona; pridevniška sklanjatev sklanjatev pridevnika, pridevniške besede; taka sklanjatev samostalnika ♪
  25.      prídigarski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pridigarje ali pridigarstvo: pridigarska služba / pridigarska primera / ekspr. govoriti s pridigarskim glasom slovesnim, privzdignjenim ♪

   9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA