Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (9.151-9.175)


  1.      prestólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolniški časopisi; prestolniške visoke šole; prestolniška gledališča / spor med pokrajinskim in prestolniškim pisateljskim društvom; sam.: to daje sorazmerno majhnemu mestu nekaj prestolniškega ♪
  2.      prestópek  -pka m (ọ̑) 1. kršitev pravila za družbeno sožitje, ki je zanjo s pravnim predpisom določena kazen: kaznovati, obsoditi koga zaradi prestopka / gospodarski prestopek s predpisom pristojnega organa določena kazniva kršitev pravil o gospodarskem in finančnem poslovanju ♦ jur. civilnopravni prestopek 2. redko prekršek: vse prestopke so mu oprostili; to je po njenem mnenju hud prestopek ♪
  3.      prestópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestop: prestopna postaja / kakšni so prestopni pogoji / prestopno leto leto, ki ima 366 dni ◊ lit. prestopna rima rima, pri kateri se ujemata prvi in tretji ter drugi in četrti verz ♪
  4.      prestrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi prestrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: izstrelne in prestrelne rane ♪
  5.      prestrelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: prestreline, izstreline in vstreline ♪
  6.      prestrelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prestreliti: prestrelitev roke / rana od prestrelitve se mu slabo zdravi ♪
  7.      presúkati  -am in -súčem dov., tudi presukájte; tudi presukála (ú) 1. preveč sesukati: presukati nit; presukati sukanec 2. star. obrniti: topničarji so presukali top; presukati se na drugo stran / veter se je presukal / navadno s prislovnim določilom: presukati misli na druge stvari; presukali so pogovor na cene 3. ekspr. preobrniti, spremeniti: presukal je naše izjave; presukati laž v resnico / presukati položaj v državi / dramo bo treba še nekoliko presukati predelati, preoblikovati ● ekspr. pošteno so ga presukali ogoljufali presúkati se ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: razpoloženje se je kmalu presukalo; stvari so se presukale na bolje / vreme se je presukalo spremenilo presúkan -a -o 1. deležnik od presukati: presukani kažipoti; ta preja je presukana 2. nar. zvit, prebrisan: fant je presukan in podjeten ♪
  8.      presumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. domnevati, predpostavljati: stanje je tako, kot smo presumirali / v svojih delih je intuitivno presumiral marsikaj, kar je pozneje dognala psihologija; v analizi se presumira, da so bili vsi preizkusi opravljeni natančno ♪
  9.      préšati  -am nedov. (ẹ́) pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen // z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine préšan -a -o: prešani izdelki; pijača iz prešanega sadja; v bale prešano seno ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti; usnj. prešano usnje grobo, močno usnje zlasti za galanterijske izdelke, oblazinjeno pohištvo ♪
  10.      prešernína  -e ž (í) nav. mn., knjiž., redko prešerniana: proučevati prešernine ∙ knjiž., redko pokazal mu je svojo zbirko prešernin predmetov, ki so bili last Franceta Prešerna ♪
  11.      prešernoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prešernoslovce ali prešernoslovje: prešernoslovske analize / prešernoslovska dela ♪
  12.      Prešérnov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov ♪
  13.      prešíti  -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja ∙ ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove ♪
  14.      prešméntan  -a -o prid. (ẹ̄) presnet, šmentan: prešmentani fant / komaj sva premaknila to prešmentano omaro / prešmentana reč ♪
  15.      préšpan  -a m (ẹ́) 1. papir. gost, gladek karton, lepenka, ki se uporablja zlasti kot izolacijski material v elektroindustriji: izdelovati različne vrste prešpana 2. nar. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; sleme: spuščati prešpan; namestiti koš pod prešpan; neskl. pril.: prešpan karton ♪
  16.      prešúšten  tudi préšušten -tna -o prid. (ȗ; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec ♪
  17.      pretakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretakanje: pretakalna odprtina / pretakalna naprava ♪
  18.      pretêči  -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é) 1. v teku a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel 2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal 3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov 4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto 5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati 6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let // prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel ● knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel pretékel -êkla -o: ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu ∙ ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj ni ♦ lingv. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim pretečèn -êna -o: po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot ♪
  19.      pretegníti  in pretégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje 2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil 3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil 4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz pretegníti se in pretégniti se zelo iztegniti roke, noge in telo: vstal je, zazehal in se pretegnil; stopila je iz avtomobila in se pretegnila / pretegnil se je po stolu iztegnil ● ekspr. ne pretegni se, saj se tako ne mudi ne trudi se, ne prizadevaj si preveč, pretirano; boli me v križu, ker sem se pretegnil se poškodoval pri dviganju nečesa težkega; redko to blago se ne mečka in ne pretegne razvleče, raztegne; nar. ko se je megla pretegnila, so zagledali vas razkadila, umaknila; nar. kača se je pretegnila čez skalo zlezla; ekspr. pri delu, z delom se ne pretegne ni zelo delaven; ekspr. pretegnem se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. grem na sprehod, da se malo pretegnem razgibam ◊ anat. pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi s prevelikim iztegovanjem, napenjanjem poškodovati pretégnjen -a -o 1. deležnik od pretegniti: prispeli so s pretegnjenimi konji; pretegnjena mišica; pomečkana in pretegnjena obleka 2. ekspr. zelo velik in suh: pretegnjen fant; pretegnjena postava / iztegoval je svoj pretegnjeni vrat / pretegnjen pes ∙ v pasu je pretegnjena kot osa zelo ozka, stisnjena ♪
  20.      pretéhtati  -am dov. (ẹ̑) 1. ponovno stehtati: pretehtal je že ves krompir / ekspr. koliko blaga sem že pretehtala na tej tehtnici stehtala 2. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznati resnične lastnosti česa: pretehtati dokaze; dobro pretehtati predpise; zapisano si lahko bolje ogledamo in pretehtamo / pretehtal ga je z enim samim pogledom; pretehtati negativno in pozitivno stran zadeve / pretehtal je, da je nova služba kot nalašč zanj ugotovil // oceniti: pretehtati izgubo in dobiček pri poslovanju; kritično pretehtati novi način dela // premisliti: pretehtaj in se odloči; pretehtal je svoje spomine / pretehtal je vsako besedo, preden je spregovoril; vnaprej kaj pretehtati; nič ne pretehta, kaj govori 3. knjiž. prevladati: pretehtalo je mnenje, da so ti ukrepi nujni / med nagrajenci so pretehtali mlajši ustvarjalci / ugotovili so, da razvoj turizma na tem področju pretehta prednosti, ki naj bi jih imela elektrarna odtehta pretéhtan -a -o: pretehtan izbor pesmi; pretehtana kompozicija romana; pretehtana znanstvena metoda; pretehtana odločitev; jabolka so že pretehtana; prisl.: govoriti pretehtano ♪
  21.      pretendírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., v zvezi z na 1. izražati zahtevo po naslovu, položaju: pretendirati na mesto voditelja v stranki; ne pretendira na položaj v vladi / pretendirati na prestol 2. izraža namen, hotenje osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: pretendirati na znanstveno spoznavanje družbe / črtica ne pretendira na globljo psihološko analizo; knjiga pretendira na to, da bi bila znanstveno delo pisana je z namenom, da bi bila znanstveno delo ♪
  22.      preténtan  -a -o prid. (ẹ̄) nar. presnet, šmentan: ti pretentani fant; pretentana trmoglavost ♪
  23.      pretenzíja  tudi preténzija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž. 1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol // nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo 2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo ♪
  24.      pretêžek  in pretežák -têžka -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč težek: pretežek tovor; voz je pretežek; pretežka žival / pretežke naloge; pretežka služba / to je zanj pretežka hrana / pretežko življenje pretežkó prisl.: to mu ni bilo pretežko storiti ♪
  25.      pretín  -a m (ȋ) knjiž. pregrada, predelna stena: velik zaboj, pregrajen s pretini / mišičnat pretin ♦ anat. nosni pretin pregrada iz kosti in hrustanca med levo in desno polovico nosne votline; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. pretini delijo plodnico v predale ♪

   9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA