Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (9.026-9.050)
- premázen -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na premaz: premazna plast / lak, firnež in druga premazna sredstva ♪
- prémčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na premec: premčni prostor / premčni veter veter, ki piha proti smeri ladje ♪
- premetánka -e ž (á) s prestavitvijo črk nastala nova beseda; anagram: beseda korenjak je premetanka od krokanje ♪
- premiêrski -a -o [-mie in -mje-] prid. (ȇ) nanašajoč se na premiero: premiersko občinstvo / kritika o premierski uprizoritvi ♦ gled. premierski abonma ♪
- premiírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati denarno pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: premiirati odkup pridelkov premiíran -a -o: premiirana plemenska živina ♪
- prémijski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na premijo: premijski pravilnik / premijski upravičenci ♪
- premikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na premikanje: dvigalne in premikalne naprave 2. žel. nanašajoč se na razstavljanje vlakov iz ene smeri in sestavljanje v vlake za druge smeri: premikalna vožnja / premikalna lokomotiva; premikalna postaja; premikalno osebje ♪
- premíslek -a [lǝk] m (ȋ) 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen ● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli ♪
- premišljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na premišljevanje: premišljevalni teksti ♦ rel. premišljevalna molitev premišljeválno prisl.: njegovi sodelavci so usmerjeni bolj premišljevalno kakor pa dejavno ♪
- premléti -méljem dov., premêlji premeljíte (ẹ́) 1. z mletjem razdrobiti: premleti zrnje / meso je treba dobro premleti; hrana se v ustih prežveči in premelje / ekspr. dosti žita je že premlel // ponovno zmleti: tropine so premleli in namočili 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: pod točko razno so premleli njegov primer; to stvar bomo še podrobno premleli / premleli so vsako novico / v časopisih so to že stokrat premleli 3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat premlel dogodke zadnjih dni / vedno je vse dobro premlel, preden je odgovoril ● ekspr. danes smo premleli že trideset kilometrov prehodili; ekspr. počakaj, zdaj ti premeljem vse kosti zelo te bom pretepel premlét -a -o: dvakrat premleto meso; obravnavali so že premleta vprašanja; čutil se je kakor premlet ● ekspr. premlete fraze večkrat ponavljane ♪
- premóder -dra -o prid. (ọ́) knjiž. 1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost ∙ nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana 2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja: živel je premoder mož / zapisal je tele premodre besede premódro prisl.: premodro govoriti ♪
- premodríti -ím dov., premódril; premodrèn (ȋ í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: poskušal jo je premodriti, pa mu ni uspelo; bila je tako prebrisana, da je lahko premodrila vsakega človeka ♪
- premógov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na premog: ves je črn od premogovega prahu; debel premogov sloj / premogova nahajališča ♦ kem. premogov katran ♪
- premogóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na premog: premogovni bazen / redko premogovni prah premogov ♪
- premogóvniški -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na premogovnik ali premogovništvo: premogovniški delavec; premogovniške naprave / premogovniške zmogljivosti / življenje v premogovniškem naselju ♪
- premožênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravico ♦ ekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; jur. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb ♪
- premožênjskopráven -vna -o prid. (ē-ā) nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja ♪
- premréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) prekriti z mreno: smetana je premrenila mleko; zaradi mraza so se luže premrenile / nebo se je premrenilo z oblaki ♪
- prenagósto prisl. (ọ̑) nav. ekspr. preveč nagosto: prenagosto posajeno drevje / granate padajo prenagosto, da bi si upal iz zaklonišča ♪
- prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje ∙ knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel prenapéti se ekspr. preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti ∙ ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven prenapét -a -o 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke // ki ima, zagovarja od
povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov ◊ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga ♪
- prenapolníti in prenapólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) preveč napolniti: kri je prenapolnila žile / prenapolniti vaze s cvetjem; prenapolniti si želodec / študentje so prenapolnili predavalnico prenapolníti se in prenapólniti se postati preveč poln: trg se je prenapolnil z ljudmi / ekspr. njegovo srce se je prenapolnilo s skrbmi prenapólnjen -a -o: žito je gnilo v prenapolnjenih silosih; prenapolnjena dvorana; planinska koča je prenapolnjena ♪
- prênatálen -lna -o prid. (ȇ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom, predrojstven: prenatalna poškodba / otrokovo prenatalno okolje ♪
- prenatánčen -čna -o prid. (ȃ) preveč natančen: pri delu je prenatančen / prenatančna psihološka analiza / prenatančna navodila prenatánčno prisl.: prenatančno opravljeno delo ♪
- prenatŕpati -am dov. (r̄) ekspr. preveč napolniti, preveč natlačiti: prenatrpati sobo s pohištvom / avtor je spis prenatrpal s podatki prenatŕpan -a -o: prenatrpani avtobusi; prenatrpana dvorana ♪
- prenavelíčati se -am se dov. (ȋ) ekspr. naveličati se: vsega se je že prenaveličala prenavelíčan -a -o 1. deležnik od prenaveličati se: biti prenaveličan čakanja 2. ki je brez volje, zanimanja: bila je stara, sitna, prenaveličana ♪
8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126