Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (8.869-8.893)


  1.      prèdmarksístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred pojavom marksizma: bil je eden izmed najvidnejših ruskih predmarksističnih mislecev; predstavniki predmarksistične napredne miselnosti ♪
  2.      prèdmárksovski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred začetkom Marxovega delovanja: predmarksovski socializem ♪
  3.      prèdmelják  -a m (ȅ-á) anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti; ličnik: predmeljaki in kočniki ♪
  4.      predmésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predmestje: predmestna hiša, krčma; predmestna ulica / predmestna zanikrnost / predmestni žargon ♪
  5.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  6.      predméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na predmet: predmetno gradivo hranijo v muzeju ♦ fot. predmetna razdalja oddaljenost predmeta od objektiva; lingv. predmetni odvisnik odvisni stavek, ki izraža predmet dejanja nadrednega stavka; šol. predmetni pouk pouk, pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; predmetni učitelj učitelj, ki poučuje posamezen predmet in je zanj posebej usposobljen; kdor je diplomiral na pedagoški akademiji 2. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: predmetni pojavi; predmetni svet; predmetna stvarnost // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: ugotavljali so predmetne motive njegovega pesništva; vezniške besede nimajo svojega predmetnega pomena; predmetno mišljenje / človekova predmetna dejavnost predmétno prisl.: predmetno doživljati ♪
  7.      prednámec  -mca m (ȃ) nav. mn., ekspr. 1. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: kako velik čut za lepoto so imeli naši prednamci; prednamci in zanamci 2. redko kdor je pred kom kje bil, hodil: tu so prednamci naredili veliko škode / prednamci so na poti opešali ♪
  8.      prèdnaročníški  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na prednaročnike: prednaročniški seznam / prednaročniška cena ♪
  9.      prédnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prednik: neka njena davna prednica je bila Francozinja / prednice današnjih dvoživk / ni hotela nadaljevati dela svoje prednice 2. rel. predstojnica samostana: postavili so jo za prednico / samostanska prednica / sestra prednica ♪
  10.      prédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prednike: predniški grobovi / predniška oblika človeka ♪
  11.      prednjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na prednjake, telovadce: prednjaške izkušnje / prednjaški izpit ♪
  12.      prédnje...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na prednji: prednjeazijski, prednjejezičen ♪
  13.      prédnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na prednost: prednostni položaj / prednostni vrstni red; prednostna razporeditev / prednostne naloge; prednostno gospodarsko področje / prednostne lastnosti ◊ avt. prednostna cesta cesta, na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; jur. prednostna pravica pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin; šah. prednostna pozicija ♪
  14.      prèdnovoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred novim letom: prednovoletno nakupovanje / veselo razpoloženje v prednovoletnih dneh ♪
  15.      predočeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predočevanje: predočevalna sposobnost / predočevalna vloga jezika ♪
  16.      predóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predor: predorna odprtina ◊ geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih ♪
  17.      predôrski  in predórski -a -o prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni ♪
  18.      predpísati  in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í) ukazati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi ♦ jur. predpisati kazen predpísan -a -o: gibati se v predpisanem ritmu; predpisani učbeniki; dolžina ni predpisana; za to je predpisana kazen strogega zapora ♪
  19.      predpísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predpis: predpisna določila predpísno prisl.: predpisno se predstaviti ♪
  20.      prèdpoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred poletjem: predpoletno jutro / skozi okno je sijalo predpoletno sonce / maj je predpoletni mesec ♪
  21.      prèdpomláden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred pomladjo: predpomladno deževje / v zraku je bil predpomladni nemir / predpomladni dnevi ♪
  22.      predpónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predpono: predponska oblika / predponski glagoli ♪
  23.      prèdporóden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred porodom: predporodne slabosti / predporodni dopust; predporodno varstvo ♪
  24.      predpostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri analizi smo predpostavili, da so vsi učenci enako stari / predpostavimo, da bodo vsi prijavljeni res odšli na izlet / predpostaviti tek dogodkov predvideti 2. knjiž. dati prednost: vedno predpostavi delo zabavi / te vrednote je predpostavil vsem drugim / Koseskega so hoteli predpostaviti Prešernu predpostávljen -a -o: predpostavljena hipoteza, trditev; to dejstvo je bilo predpostavljeno ∙ publ. uresničevanje predpostavljenih nalog vnaprej določenih; publ. v državi ni bilo nobene predpostavljene stranke nadrejene, vodilne; sam.: publ. predpostavljenim je poročal o svojem delu nadrejenim, predstojnikom ♪
  25.      predpostávka  -e ž (ȃ) 1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura 2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko ● publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke socializma osnove ◊ filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji ♪

   8.744 8.769 8.794 8.819 8.844 8.869 8.894 8.919 8.944 8.969  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA