Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (8.569-8.593)


  1.      posípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi posípati se zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja ● ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; redko zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj posípan -a -o: pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; neustalj. s peskom posipana pot posuta ♪
  2.      poskóbljati  -am dov. (ọ̑) 1. s skobljanjem narediti gladko, ravno: desko je nato poskobljal 2. s skobljanjem odstraniti: poskobljati ožgana mesta na odlagalnem pultu poskóbljan -a -o: dobro poskobljane deske ♪
  3.      poskúsen  tudi poizkúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na poskus: poskusna uporaba škropiva; poskusno obratovanje, snemanje / poskusni odtis; pilot za poskusne polete / poskusni laboratorij / poskusni snopič slovarja; poskusna serija skokov ♦ agr. poskusno polje polje, na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; ekon. poskusna bilanca seštevek debetnih in kreditnih postavk posameznih kontov za ugotovitev pravilnosti knjiženja; med. poskusna žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; voj. poskusna mobilizacija poskúsno tudi poizkúsno prisl.: tovarna je začela poskusno obratovati ♪
  4.      poslániški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na poslanike ali poslaništvo: poslaniško osebje / poslaniški ataše ♪
  5.      poslánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na poslance: opravljati poslansko funkcijo / različna poslanska vprašanja / potekel mu je poslanski mandat / poslanski kandidat; publ. dobiti večino poslanskih mest v parlamentu / v Angliji poslanska zbornica spodnji dom ∙ vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec ♪
  6.      poslástica  tudi poslastíca -e ž (ȃ; í) 1. zelo okusna, izbrana jed: v košaricah so bile same poslastice / pripravila jim je sladoled in druge poslastice 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi kar kdo zelo rad jé: vedela je, kaj je njegova poslastica / za poslastico si je kupil ananas / otava je pozimi poslastica živini, za živino // kar je zelo prijetno, ugodno: ta opera je bila poslastica v sezoni / njegovi govori so prava poslastica za časnikarje ♪
  7.      posláti  póšljem dov., pôšlji pošljíte (á ọ́) 1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno 2. izraziti željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč 3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled ● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo poslán -a -o: zavitek je že poslan; na pomoč poslana četa; po pošti poslano pismo ♪
  8.      poslédičen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posledico: posledična zveza med pisateljevim življenjem in njegovim delom / gre za posledično dejanje ♦ lingv. posledični odvisnik odvisni stavek, ki izraža posledico dejanja nadrednega stavka; posledični veznik ♪
  9.      poslíkati  -am dov. (ȋ) 1. izdelati, narediti slike: katedralo je poslikal znan slikar; poslikati steklo, strop; steno je poslikal z lovskimi prizori / ekspr. veke je zeleno poslikala pobarvala 2. pokriti (stene) z barvo, vzorcem: soboslikar je poslikal sobo 3. pog. fotografirati: otroka so poslikali z vseh strani; poslikal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo / ves film je že poslikal posnel, porabil poslíkan -a -o: poslikana panjska končnica ∙ ekspr. poslikana ženska našminkana, naličena ♪
  10.      posloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poslovanje: poslovalni čas / poslovalni predpisi ♪
  11.      poslóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na poslovanje: poslovni pogovori; poslovni uspeh; poslovno sodelovanje / poslovni dogodek; poslovni stroški / poslovna tajnost / poslovni partner, prijatelj / poslovni vlak posebni ekspresni vlak za poslovne ljudi / poslovni prostori; poslovna četrt; zgraditi poslovno središče / poslovna enota / poslovni ljudje; poslovna dejavnost ∙ publ. do njih je vselej zelo posloven uraden, zadržan // nav. ekspr. značilen za poslovne ljudi: poslovno govorjenje, ravnanje ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; ekon. poslovni sklad del dohodka, ki ostaja v podjetju kot vir financiranja poslovne dejavnosti; poslovno leto leto, ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. poslovna knjiga knjiga za evidenco poslovnih dogodkov; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle poslóvno prisl.: v Ljubljano je prišel samo poslovno; poslovno hladen izraz na obrazu ♪
  12.      poslovenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posloveniti: odlična poslovenitev romana / drama v poslovenitvi znanega prevajalca / izdajati poslovenitve ♪
  13.      poslovénjati  -am nedov. (ẹ́) redko sloveniti: poslovenja dva romana hkrati ♪
  14.      poslóvnik  -a m (ọ̑) pravila, določila o organiziranosti in poslovanju delovne organizacije, določenega organa: imeti, predpisati poslovnik / sprejeti poslovnik / skupščinski poslovnik; poslovnik zborov / delati po poslovniku; s poslovnikom določeno število delegatov ♦ jur. poslovnik za redna sodišča ♪
  15.      poslovóden  -dna -o prid. (ọ̄) navadno v zvezi poslovodni organ organ v organizaciji združenega dela, ki vodi njeno poslovanje, organizira delo, izvršuje sklepe delavskega sveta: razrešitev poslovodnega organa / individualni, kolegijski poslovodni organ ♪
  16.      poslovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poslovodje: poslovodska opravila / poslovodska šola ♪
  17.      poslušálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poslušanje: igralec je dobro obvladal poslušalni prostor ♪
  18.      poslušálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od poslušalec: poslušalke so se pri predavanju dolgočasile; skladba današnjega koncerta po željah je namenjena poslušalki XY / kot vljudnostni nagovor spoštovane poslušalke ♪
  19.      poslúšati  -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal 7. v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče ● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori poslušáje star.: sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo poslušajóč -a -e: otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili poslúšan -a -o: publ. zelo poslušana radijska oddaja ♪
  20.      posmehljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od posmehljivec: je znana posmehljivka 2. publ. umetniško delo, navadno krajše, ki na lahkoten način smeši določene osebe ali probleme: posneti posmehljivko; kupleti in posmehljivke ♪
  21.      posmodíti  -ím dov., posmódil (ȋ í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste ∙ ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega posmodíti se ekspr. zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel ∙ ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem ♪
  22.      posmŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na čas po smrti: posmrtna slava / ekspr. pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj truplo; posmrtna izdaja pisateljevih del; njegova posmrtna maska je ohranjena mavčni odlitek pokojnikovega obraza / verovati v posmrtno življenje v različnih religijah v nadaljevanje obstajanja po smrti ♪
  23.      posmrtnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posmrtnino: posmrtninski sklad ♦ jur. posmrtninsko zavarovanje zavarovanje, pri katerem se določena vsota izplača samo v primeru, če zavarovanec umre med trajanjem pogodbene dobe ♪
  24.      posnemálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posnemanje: posnemalni dar; posnemalna zmožnost ♦ strojn. posnemalni obroč obroč na batu motorja z notranjim zgorevanjem, ki posnema olje s sten valja ♪
  25.      posnemoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posnemanje: imel je posnemovalni dar ♦ lingv. posnemovalni glagol, medmet ♪

   8.444 8.469 8.494 8.519 8.544 8.569 8.594 8.619 8.644 8.669  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA