Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (8.344-8.368)
- poli... prvi del zloženk nanašajoč se na večje, veliko število: poligraf, polimorfen, politehnik, politonalen ♪
- policíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / publ.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa neglede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano ♪
- policíst -a m (ȋ) v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: policisti so ga aretirali; poklicati policista / prometni policist ♪
- poliéstrski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na poliester: poliestrska vlakna / poliestrske smole ♪
- poligámen -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na poligamijo: poligamni zakon / poligamna družina ♪
- poligónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poligon: poligonske vaje / poligonska mreža skupek poligonov na določenem ozemlju; poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta ♪
- políkati -am dov. (ȋ) 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti ♪
- poliklíničen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na polikliniko: poliklinično zdravljenje / poliklinična mreža ♪
- polikondenzacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polikondenzacijo: polikondenzacijski produkti / polikondenzacijske umetne smole umetne smole, ki nastanejo pri polikondenzaciji ♪
- polikromírati -am nedov. in dov. (ȋ) um. barvati v več barvah: polikromirati oltar polikromíran -a -o: polikromirana keramika, kupola ♪
- polípen -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipna oblika / polipni brst tvorba na telesu polipa, iz katere se razvije nov polip; polipna generacija nespolni rod ožigalkarjev ♪
- polípski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipske lovke / ekspr. polipski prijem ♪
- polírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev delati površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: polirati les / polirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko: polirati kovino / polirati ročaj políran -a -o: obrisati polirano površino ♪
- políren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo ♪
- polítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v
vojaški enoti / politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa ● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko ◊ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi polítično prisl.: politično delovati; politično polemičen članek; biti politično zanesljiv ♪
- polítično... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na političen: političnoekonomski, političnoupraven, političnovzgojen ♪
- polítičnoekonómski -a -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na politično ekonomijo: političnoekonomska kategorija ♪
- polítičnoteritoriálen -lna -o prid. (í-ȃ) nanašajoč se na političnoupravno delitev državnega ozemlja: političnoteritorialna delitev / političnoteritorialna enota do 1963 družbenopolitična skupnost ♪
- polítičnoupráven -vna -o prid. (í-á) nanašajoč se na politično upravo: političnoupravna delitev državnega ozemlja ♪
- polítičnovzgójen -jna -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na politično vzgojo: političnovzgojna načela / političnovzgojno delo ♪
- polítika -e ž (í) 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije / notranja politika // s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politiki; opozicijska politika 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije // način
urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika // publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko ● pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko ◊ ekon. denarna politika; zgod.
nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921 ♪
- politikántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na politikante ali politikantstvo: politikantsko taktiziranje / tam vladajo politikantski odnosi ♪
- poliuretánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poliuretan: poliuretanski izdelek / poliuretanska pena kavčuku podobna elastična snov iz poliuretana ♪
- polivinílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polivinil: polivinilna snov / polivinilna vrečka ♪
- poljánica -e ž (á) manjšalnica od poljana: poljanica cvetočih narcis / na poljanici pred okopi so se pokazali prvi napadalci na ravnici ♪
8.219 8.244 8.269 8.294 8.319 8.344 8.369 8.394 8.419 8.444