Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (826-850)



  1.      bankrotírati  -am dov. in nedov. () v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti: trgovec je bankrotiral // ekspr. idejno, moralno propasti: družba je etično bankrotirala bankrotíran -a -o: politično bankrotirana reakcija
  2.      banovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na banovino: banovinske meje / banovinski uradnik
  3.      bánski  -a -o prid. () nanašajoč se na bane: potegoval se je za bansko čast; banska palača / banska uprava
  4.      bántamski  -a -o prid. () nanašajoč se na bantam: prvak v bantamski kategoriji
  5.      baptístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na baptiste: baptistični pridigar
  6.      barábski  -a -o prid. () nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega
  7.      barákarski  -a -o prid. () nanašajoč se na barakarje: barakarski otrok; barakarska naselbina
  8.      barbárski  -a -o prid. () nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje
  9.      barétka  -e ž (ẹ̑) okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka; postrani poveznjena baretka; temno modra baretka
  10.      bárhantov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barhant: barhantova barva / barhantovo perilo barhantasto
  11.      báričen  -čna -o prid. (á) meteor. nanašajoč se na zračni pritisk: barična situacija / barična depresija področje nizkega zračnega pritiska
  12.      bárijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barij: barijev hidroksid; barijev sulfat; barijeve spojine ♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi
  13.      baríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na barit: baritna ploščica ◊ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije
  14.      báritonski  -a -o prid. () nanašajoč se na bariton: ima lep baritonski glas / baritonska arija
  15.      barján  in barjàn -ána m (; á) kdor živi na barju ali je doma z barja
  16.      barjánski  -a -o prid. () nanašajoč se na barje: barjanska megla; barjanska šota; mehka barjanska tla / barjanski prebivalci
  17.      bárka  -e ž () večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja // star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa ∙ barko voziti pijan se opotekati; popivati
  18.      baróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave baróčno prisl.: slog je baročno preobložen
  19.      barométrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na barometer: barometrsko stanje / barometrski minimum
  20.      bárski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na bar1: a) barski program; barska plesalka / ekspr. barske cene zelo visoke, pretirane b) barski pult; visok barski stolček / barske pijače
  21.      bárski 2 -a -o prid. () nanašajoč se na barje: barski travniki; kisla barska zemlja / barski premog ♦ bot. barska preslica
  22.      bàrt  bárti ž ( ) nar., s števnikom ali z izrazom količine krat: Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov)
  23.      bárva  -e ž () 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativnofiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
  24.      bárvar  -ja m () 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi
  25.      bárvarski  -a -o prid. () nanašajoč se na barvanje ali barvarstvo: barvarski pomočnik; barvarska delavnica, obrt

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA