Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (7.344-7.368)


  1.      ónstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na onstranstvo: onstranski svet / onstransko življenje ♪
  2.      óntičen  -čna -o prid. (ọ́) filoz. nanašajoč se na bit, eksistenco: ontična danost, resnica ♪
  3.      óntogenétski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na ontogenezo: ontogenetske diferenciacije / ontogenetski razvoj ♪
  4.      ontolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ontologijo: ontološka vprašanja / ontološki temelji človeške družbe; ontološke osnove marksizma / ontološki dokaz zlasti v sholastični filozofiji dokaz za obstoj boga ♪
  5.      opálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opal: opalni uhani / opalna svetloba bela, mlečna ♦ teh. opalno steklo belo, neprozorno; opalna žarnica opálno prisl.: opalno modro nebo ♪
  6.      opalíti  in opáliti -im, in opáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde 2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot kletvica bes te opali opáljen -a -o: opaljen obraz; opaljen od sonca; od slane opaljena ajda ♪
  7.      opánkarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opankarje: opankarsko orodje / opankarska ulica ♪
  8.      opáriti  -im dov. (á ȃ) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti kruh popariti opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode ♪
  9.      òpártovski  -a -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na opart: opartovski elementi v grafiki / opartovska smer ♪
  10.      opásati  opášem dov. (ȃ) 1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram // narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik 2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico opásan -a -o: v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom; tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata; opasana je bila s svilenim trakom ♪
  11.      opásen  -sna -o prid., opásnejši (á ā) zastar. nevaren: ta pot je opasna / položaj se mu zdi opasen / opasen sovražnik / taka rana je opasna opásno prisl.: opasno zboleti ♪
  12.      opásnica  -e ž (ȃ) star. pas, trak: platnena opasnica; bila je znana tkalka opasnic in trakov / čez krilo ima dve temnejši opasnici ♪
  13.      opát  -a m (ȃ) rel. predstojnik večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postati opat; stiški opat ♪
  14.      opatíja  -e ž (ȋ) večji samostan, ki ima opata ali opatinjo: benediktinska opatija / ta opatija je zidana v gotskem slogu ♪
  15.      opátinja  -e ž (ȃ) rel. predstojnica večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postavili so jo za opatinjo; mati opatinja ♪
  16.      opazoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opazovanje: opazovalna doba; opazovalna lina / opazovalna naprava; opazovalno letalo / opazovalni oddelek; opremiti opazovalno postajo; opazovalna točka / opazovalna služba / opazovalni dar ♦ navt. (opazovalni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru ♪
  17.      opazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z gledanjem zaznavati: obstal je in ga opazoval; opazovati izložbe, mimoidoče; opazovati koga pri delu; boječe je opazoval tujca / nepremično, radovedno, ekspr. napeto opazovati; izpod čela, od strani opazovati kaj; opazovali so ju z začudenjem / ta pisatelj zna dobro opazovati // zaznavati sploh: z žalostjo je opazoval, kako izginjajo ljudski običaji 2. gledati kaj načrtno, z določenim namenom: opazovati naravne pojave, zvezde; opazovati pod, z mikroskopom; natančno opazovati / bolnika že dalj časa opazujejo; sumljiv je, zato ga opazujejo / lovec opazuje divjad / opazovati vreme opazováje: opazovaje naravne pojave, je prišel do teh dognanj opazujóč -a -e: pazljivo opazujoč okolico, se je četa premikala dalje; opazujoč pogled opazován -a -o: opazovan predmet; biti opazovan; opazovana oseba; čutila se je opazovano ♪
  18.      opáž  tudi opàž -áža m (ȃ; ȁ á) 1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje: popraviti opaž pri svinjaku; zavarovati cevi z opažem; lesen opaž; opaž iz slame; knjižnica z opažem iz orehovine / stenski, stropni opaž 2. grad. priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: narediti, odstraniti, tesati opaž; za betoniranje loka pri mostu so postavili jeklen opaž / drsni opaž; izgubljeni opaž navadno iz izolacijskega materiala, ki po betoniranju ostane kot del objekta; premični opaž ♪
  19.      opážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opaž: pripraviti opažne deske, plošče / opažni oder oder, ki nosi opaž in nestrjeni beton; opažni okvir ♪
  20.      opcíjski  in ópcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na opcijo: opcijski upravičenec / opcijska pravica / določiti opcijski rok ● knjiž. na drugi stopnji študija je nekaj opcijskih predmetov izbirnih predmetov ♪
  21.      opéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na opeko: opečni zidovi; opečna streha; opečna zgradba; opečna tla / opečna gradnja / opečni izdelki / opečni prah / opečna barva blaga / (opečni) strešnik, zidak / opečna peč peč za žganje opeke ♪
  22.      opêči  opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine 2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo 3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo ∙ pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh 4. star. speči: za gostijo je opekel teleta opéči se pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej opečèn -êna -o: opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina ♪
  23.      opekárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opekarno: opekarniške naprave / opekarniški delavci ♪
  24.      opékarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na opekarje ali opekarstvo: opekarska glina / opekarska peč / opekarski delavci / opekarski mojster ♪
  25.      opeklínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na opeklino: opeklinski mehurji / opeklinski zavoj ♪

   7.219 7.244 7.269 7.294 7.319 7.344 7.369 7.394 7.419 7.444  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA