Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (7.069-7.093)


  1.      odcejálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odcejanje: odcejalne odprtine / odcejalno sito ♪
  2.      odcèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. cesta, proga, ki se odcepi: odcep pelje mimo gostišča; dovoliti po odcepu enosmerni promet // kraj, prostor, kjer se cesta, proga odcepi: hiša stoji blizu odcepa; ustavili so se na odcepu; cestni, železniški odcep / cev pušča na odcepu na mestu, kjer je odcepljena // kar se odcepi sploh: črta na dlani ima več odcepov 2. odcepitev: preprečiti odcep od matične države / kretnica omogoča odcep enega tira od drugega ◊ anat. odcep arterije; grad. odcep (zida) mesto, kjer se od enega zida odcepi drug zid; teh. cevni odcep ♪
  3.      odcépek  -pka m (ẹ̑) 1. odcepljen drobec, kos: kostni, lesni odcepki // arheol. odbit kos prodnika: orodje so izdelovali iz odcepkov / kamniti odcepki 2. odcep: zgradili so nove odcepke / na odcepku je bilo več kažipotov / kanal se deli v več odcepkov ♦ anat. odcepek bronhija, žile ♪
  4.      odcépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odcep: odcepna postaja / odcepni vod ♦ elektr. odcepna doza; odcepno stikalo ♪
  5.      odcepíti  in odcépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. s cepljenjem odstraniti: odcepiti kos lesa / odcepiti veje, vrh 2. s cepitvijo ločiti: deželo so odcepili od matične države; knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice 3. narediti, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepiti kabel, vod; cesta, steza se odcepi; proga se tam odcepi proti severu ♦ anat. žila se odcepi odcépljen -a -o: odcepljena cev, dežela ♪
  6.      odcepítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odcepitev: odcepitvene težnje / odcepitveno dejanje ♪
  7.      odcvítati  -am nedov. (ȋ) odcvetati: hruška že odcvita, jablana pa še zacvetela ni ♪
  8.      odčárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju narediti, povzročiti, da kaj preneha biti začarano: pravljica pripoveduje, kako je odčaral začaranega dečka // s čaranjem odstraniti, zlasti kaj neprijetnega: rad bi odčaral zmaja za deveto goro ∙ ekspr. s svojimi besedami je odčaral grozo, ki je visela nad njimi odstranil 2. knjiž., ekspr. odvzeti čemu privlačnost: s tem so mladini odčarali njen svet odčáran -a -o: odčarani svet; odčarana mladost ♪
  9.      odčítati  -am dov. (ȋ) 1. na merilnem instrumentu ugotoviti vrednost, količino merjenega: odčitati temperaturo, vlažnost; odčitati z diagrama; odčitati s števca, na števcu / odčitati kompas 2. knjiž., redko ugotoviti, spoznati: iz anketnih odgovorov je odčital uspeh posameznega učenca odčítan -a -o: odčitana vrednost ♪
  10.      oddájati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / redko oddajati v najem dajati // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati / oddajati mleko zadrugi prodajati 3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti 4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila // ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo ◊ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo ♪
  11.      oddájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oddajo ali oddajanje: oddajni postopek / oddajni prostori; oddajne naprave / oddajna antena antena, ki oddaja elektromagnetne valove; oddajna postaja naprave, ki omogočajo oddajanje oddajnika ♦ ptt oddajni aparat telefonski ali telegrafski aparat za oddajanje sporočil; oddajni list obrazec, na katerega pošiljatelj vpiše podatke o pošiljki in pošta potrdi prevzem; oddajna knjiga knjiga z oddajnimi listi ♪
  12.      oddáti  -dám dov., 2. mn. oddáste in oddáte; oddál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: oddati blago stranki, ključ vratarju, pismo naslovniku / oddati skupino drugemu vodiču / oddati v najem, zakup dati // napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: oddati lokal; oddati sobo podnajemniku / oddati delo na licitaciji najboljšemu ponudniku 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vsi, ki imajo orožje, ga morajo takoj oddati / oddati energijo, toploto / rastlina odda dosti vode izloči / krompirja nimajo več, so že vsega oddali prodali, razdali / oddati hčer 3. napraviti, da kaj pride na določeno mesto: oddati glasovalne listke; oddati nalogo; oddati prošnjo // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom; dati: oddati otroka v rejo; oddati žival v zakol / oddati pisma na pošto / oddati prtljago v garderobo 4. narediti, da kaj nastane in prehaja, potuje v okolico: oddati ozek curek svetlobe 5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: oddati signal; oddati strel / oddati glas za koga glasovati zanj ◊ fiz. oddati elektron; ptt oddati brzojavko izročiti jo pošti za posredovanje naslovniku; posredovati s telegrafskim aparatom naslovni pošti oddán -a -o: šteti oddane glasovnice; soba je oddana ∙ pog. je že oddana zaročena, poročena; bila je oddana za vse plese za vse plese je imela plesalca; ekspr. njeno srce je oddano je že zaljubljena ♪
  13.      oddávna  in od dávna prisl. (ā) knjiž. od zdavnaj, zelo dolgo: znana sva si že oddavna ♪
  14.      oddélčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oddelek: oddelčni prostori / oddelčni zdravnik zdravnik, ki opravlja organizacijska dela in nadzoruje delo na oddelku ♪
  15.      oddúšen  -šna -o prid. (ȗ) namenjen za zračenje: oddušna odprtina ♦ grad. oddušna cev cev v stavbi za zračenje kanalizacije, segajoča nad streho ♪
  16.      oddúšnik  in oddušník -a m (ȗ; í) odprtina, luknja za zračenje: napraviti oddušnik v oglarski kopi; zamašiti oddušnik v hlevu ♦ teh. cev, kanal za zračenje ♪
  17.      odéja  -e ž (ẹ̑) 1. tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje: kupiti dve odeji; zaviti se v debelo odejo; odevati, pokrivati se z eno odejo; raztrgana, tanka odeja / električna odeja z električnim gretjem; konjska odeja debelejši, manj kakovosten tekstilni izdelek za pokrivanje konj; prešita odeja polnjena z volno, bombažem in navzkriž prešita; (volnena) odeja debelejši tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje; prevleke za prešite odeje; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje ∙ ekspr. iti pod odejo spat; ekspr. tega ne bomo imeli, ker je odeja prekratka je premalo denarja za nakup // ed. več takih izdelkov, taki izdelki: nabaviti odejo in drugo posteljnino; zračenje odeje; imeti dovolj odeje 2. knjiž., s prilastkom plast, ki kaj pokriva: polje je ležalo globoko pod blatno odejo; ledena odeja pokriva jezero; snežna odeja / bela odeja sneg ◊ bot. rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem področju; geol. krovna odeja skladi, ki ležijo na podlagi ♪
  18.      oderúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na oderuhe: oderuški posli / prodajati po oderuški ceni zelo visoki; posojati denar na oderuške obresti ♪
  19.      odgojíti  -ím dov., odgójil (ȋ í) zastar. vzgojiti: dobro odgojiti otroke / hotel ga je odgojiti v koristnega člana človeške družbe odgojèn -êna -o: strogo odgojen ♪
  20.      odgónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odgon: živina ima že stalno odgonsko pot v planino / odgonski stroški; odgonsko spremstvo ♪
  21.      odgovórnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na odgovornost: imeti odgovornostni čut ♦ jur. odgovornostno zavarovanje zavarovanje za škodo, ki jo je zavarovanec dolžen poravnati drugim ♪
  22.      odhóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odhod: odhodno razpoloženje ♦ žel. odhodni signal; odhodna postaja postaja, s katere vlak odpelje ♪
  23.      odíčiti  -im dov. (í ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: odičiti grob s cvetjem; odičila se je z biseri / cesar ga je odičil z visokimi naslovi odíčen -a -o: slavnostno odičena dvorana ♪
  24.      odigráti  -ám dov. (á ȃ) končati igranje, igro: prvo dejanje so odigrali brez težav / pianist je odigral in se priklonil / partijo šaha sta hitro odigrala // poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: odigrati več prizorov iz drame; izvrstno je odigral vlogo Jermana / glavno vlogo je odigral Stane Sever igral / publ. v narodnoosvobodilnem gibanju je odigral pomembno vlogo je bil pomemben b) glasbeno delo: odigral je nekaj valčkov; sonato je odigrala z odlično tehniko // z igranjem uresničiti: odigrali so še nekaj partij taroka; naša reprezentanca je odigrala pet tekem ● ekspr. fant je odigral ne more več upati na uspeh; ekspr. ta predmet je v šoli odigral se ne bo več poučeval; ekspr. imenitno je odigrala kratkovidnost se je naredila, kot da je kratkovidna odigráti se knjiž. zgoditi se, pripetiti se: dogodek se je odigral malo prej; na teh tleh se je odigrala krvava drama / prizor se je odigral na cesti nepričakovano in bliskovito; publ. tu se je odigrala odločilna bitka bojevala, bila odigrán -a -o: odigrana partija, predstava; vse napovedane tekme so bile odigrane ♪
  25.      odírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: odirati prašiča, zajca; vpil je, kakor bi ga živega odirali / odirati na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana 2. nav. ekspr. izkoriščati, izrabljati z zelo visokimi obrestmi, z zelo visoko ceno: strašno je odiral svoje dolžnike / odirati delavce izkoriščati, izrabljati ♪

   6.944 6.969 6.994 7.019 7.044 7.069 7.094 7.119 7.144 7.169  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA