Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (601-625)
- apologétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na apologetiko: apologetičen spis; apologetična knjiga ♪
- apologétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na apologetiko: apologetsko delo ♪
- apopléktičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na apopleksijo: apoplektičen napad / apoplektičen bolnik ♪
- apóstol -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
- apostólski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
- apozicionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apozicijo: apozicionalni odnos ♪
- apretúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na apreturo: apreturna sredstva / apreturni oddelek ♪
- aprílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na april: aprilski zagrebški velesejem / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme ♪
- aproksimatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aproksimacijo, približen: izdelali so aproksimativni predračun vseh stroškov; podatki so samo aproksimativni; aproksimativna vrednost ♪
- aprovizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aprovizacijo: aprovizacijski urad / dobiti aprovizacijski dodatek ♪
- apsidálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apsido: apsidalni prostor / posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek ♪
- arabéska -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska ♪
- arábski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik; arabske države / Združena arabska republika ● arabski gumi gumiarabikum ◊ mat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja ♪
- árak -a m (ȃ) v orientalskem okolju žgana pijača, navadno iz riža: piti arak ♪
- araméjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Aramejce: aramejski jezik; odkriti aramejske napise ♪
- aranžêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na aranžerje ali aranžiranje: aranžerski ples; aranžerska šola / zabavni ansambli zahtevajo sodobne aranžerske prijeme ♪
- arbitrážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep; arbitražna komisija; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli ♪
- àrdigáta medm. (ȁ-ȃ) nar. izraža podkrepitev trditve: ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana! ♪
- areálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na areal: arealna karta / arealna lingvistika ♪
- arestántski -a -o prid. (ā) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantska hrana ♪
- argumentírati -am nedov. in dov. (ȋ) utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog; argumentirati s številkami; dobro, slabo argumentirati argumentíran -a -o: argumentirana znanstvena razprava ♪
- arháičen -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪
- arhaístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje ♪
- arhaizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik arhaizíran -a -o: arhaizirana podoba sodobnih mest ♪
- arhájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika ♪
476 501 526 551 576 601 626 651 676 701