Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (5.944-5.968)
- mímičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mimiko: mimični dar; mimično izražanje / mimična igra / mimične mišice ♪
- mimikríja -e ž (ȋ) biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija ♪
- mimózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mimozo: mimozni grm / knjiž. mimozna občutljivost ♪
- mímski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mim: tečaj vodi mimski mojster / mimska igra ♪
- minerálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mineral: mineralne snovi / mineralna barva / mineralni vrelec vrelec mineralne vode; mineralna voda voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; mineralna gnojila ◊ teh. mineralna volna volni podoben proizvod iz rudnin; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo ♪
- mineralóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mineralogijo: geološka in mineraloška sestava naše zemlje / mineraloška zbirka / mineraloške raziskave ♪
- minêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na minerje ali miniranje: minerski oddelek je bil vsako noč na progi / minerski tečaj / minersko kladivo, orodje ♪
- miniatúra -e ž (ȗ) 1. zelo natančno, podrobno izdelana slika majhnega formata, zlasti portret: izdelovati, slikati miniature; miniature na porcelanu; zbirka slik in miniatur / portretna miniatura / portretirati koga v miniaturi in naravni velikosti 2. predmet, izdelek, ki ima v primeri z istovrstnim, običajnim zelo majhne razsežnosti: kupuje miniature kipov; s stolpa se vidijo avtomobili kot miniature / črtica je miniatura iz vsakdanjega življenja / izdelovati domače orodje v miniaturi // knjiž. kratko umetniško delo: glasbena, plesna miniatura; poleg pesnitev ima tudi lirske miniature; ciklus klavirskih miniatur 3. um. (majhna) slika kot okras srednjeveškega rokopisa, navadno ob inicialki: miniature v rokopisu so dobro ohranjene; razprava o srednjeveških miniaturah ◊ šah. partija, končana v največ dvajsetih potezah ♪
- miniatúren -rna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na miniaturo: v medaljonu nosi miniaturno fotografijo; miniaturno orodje ∙ pog. podaril ji je miniaturnega Prešerna miniaturno izdajo Prešernovih pesmi 2. ekspr. zelo majhen: ti koščki torte so miniaturni; imamo miniaturno predsobo / miniaturna državica ◊ fot. miniaturna kamera kamera s filmskim trakom širine do 16 mm; um. miniaturno slikarstvo; zal. miniaturna izdaja knjige izdaja zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm ♪
- miniaturizácija -e ž (á) publ. zmanjševanje dimenzij česa, zlasti priprav, naprav: miniaturizacija elektronskih naprav; današnja stopnja miniaturizacije / aparat je zdaj zaradi miniaturizacije za polovico cenejši ♪
- mínijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na minij: rdeč minijev prah ♦ obrt. minijev kit kit, ki mu je dodan minij ♪
- minírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. razstreljevati kaj z minami, eksplozivom: minirati skale, zidove; zdaj minirajo v predoru // polagati, nastavljati mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: minirati most, progo / ladjo so minirali saboterji 2. publ. delati, povzročati, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: minirati pogajanja, pogovore / take ideje minirajo državno ureditev miníran -a -o: vas je bila minirana in požgana ♪
- ministrántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček ♪
- minístrski -a -o prid. (í) nanašajoč se na ministre: ministrski odloki / ministrsko zasedanje / ministrski predsednik; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri ♪
- minizírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati, premazovati z minijem: minizirati železno ograjo minizíran -a -o: minizirana pločevina ♪
- minometálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na minometalce: minometalska četa hud minometalski ogenj minometni ogenj ♪
- minométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na minomet: minometna cev / minometni ogenj; minometna baterija ♪
- minorítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na minorite: minoritski red / minoritska cerkev ♪
- mínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mina1: minski drobec mu je odtrgal roko / minska eksplozija / minsko polje kraj, področje, kjer so položene, nastavljene mine / minska vrtina ♦ teh. minski detektor ♪
- minúskulen -lna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na minuskulo: minuskulni štirivrstični pisni sistem / minuskulna črka ♪
- minúta -e ž (ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti 2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo ● ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil dozdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet
minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena ◊ geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje ♪
- minúten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na minuto: minutni kazalec / minutni prizori ◊ med. minutni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje v eni minuti ♪
- miokárd -a m (ȃ) anat. srčna mišica: vnetje miokarda ♪
- mír -ú in -a m (ȋ) 1. stanje brez vojne, spopadov: delati, prizadevati si za mir; obvarovanje miru na svetu; vojna in mir / publ.: na meji je bil mir zelo negotov; politika miru in sodelovanja med narodi / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija za mir; Nobelova nagrada za mir za delo, prizadevanje za mir 2. dogovor o končanju vojne, spopadov: kršiti mir / skleniti častni, sramotni mir; separatni ali posebni mir ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike / podpisati mir ♦ zgod. vestfalski mir sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne 3. stanje brez prepirov, sporov med ljudmi: s prihodom te ženske se je končal mir v vasi / rad bi živel v miru in prijateljstvu z vsemi // stanje brez velikih družbenih, političnih nasprotij: zdaj je v državi mir; doseči red in mir v deželi // stanje brez hrupa, nereda: skrbeti za mir med manifestacijami / vzdrževati javni
red in mir / demonstracija je potekala v miru 4. stanje brez hrupa, ropota: v sobi je bil mir; na tej cesti ni miru / ekspr.: okoli nas je bil blažen mir; v dvorani je vladal gluh mir / ekspr. ali bo že mir ali ne / kot vzklik otroci, mir // stanje brez hrupa, vznemirjenj: potreben mu je mir in počitek; želeti si miru / knjiž. mir je legel na pokrajino; nedeljski mir / kazen za kalivce nočnega miru / prijeten mir gozda 5. stanje notranje ubranosti, urejenosti: izgubiti, najti mir; v sebi je začutil velik mir / občudovati mir na njenem obrazu / duševni, srčni mir / pri njej najde mir in tolažbo / v medmetni rabi, v krščanstvu: mir z vami; ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; naj počiva v miru // stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: miru in pozabljenja je iskal v pijači; brez miru tava okrog / ekspr. to ji je povedal z ledenim, suhim mirom 6. v medmetni rabi, v zvezi daj(te) (no) mir izraža začudenje, zavrnitev: daj no mir, to so le
čenče; dajte no mir, še tega je treba / oženil da se je, daj no mir ● ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir (pri hiši) da te ne bo več prosil, nadlegoval; ekspr. z otroki je bil potem mir niso več razgrajali, nagajali; med njimi še vedno ni miru še se prepirajo, si nasprotujejo; ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. misel, vest mu ni dala miru ga je vznemirjala; ekspr. ni si dal miru, dokler ni vsega opravil ni odnehal, počival; ekspr. ženske nimajo miru pred njim pogosto, neprestano jih nadleguje, se jim vsiljuje; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; delati mir miriti; pri miru biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pustiti koga na miru, pri miru ne motiti, ne nadlegovati, ne vznemirjati ga; ne vtikati se v njegove zadeve; sedeti, stati pri miru brez gibanja, premikanja; božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na
določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki ♪
- mirnodôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na čas, ko ni vojne: mirnodobni razvoj gospodarstva / mirnodobno in vojno stanje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti // ki ni za vojaške namene: mirnodobne industrijske naprave; mirnodobna uporaba jedrske energije ♪
5.819 5.844 5.869 5.894 5.919 5.944 5.969 5.994 6.019 6.044