Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (5.901-5.925)



  1.      mezgovòd  -óda m ( ọ́) anat. večja mezgovna žila, ki dovaja mezgo v krvni obtok: poškodovati, prerezati mezgovod / prsni mezgovod
  2.      mezínčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na mezinec: mezinčna blazinica / mezinčna stran dlani
  3.      mezlán  -a m () tekst. tkanina iz lanene osnove in volnenega votka, navadno v platneni vezavi: obleka iz mezlana
  4.      mezopotámski  -a -o prid. () nanašajoč se na Mezopotamce ali Mezopotamijo: mezopotamska kultura
  5.      mezozójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mezozoik: mezozojske kamnine; mezozojsko živalstvo / mezozojski vek
  6.      méželj  -žlja in -na [žǝl] m (ẹ́) 1. zastar. filister, ozkosrčnež: ti mežlji in uradniki ne bodo nikdar zavedni; tipičen dunajski meželj 2. nar. vez, s katero je privezana trta h kolu: Truden ko meželj pri trti (F. Bevk)
  7.      mežnaríja  -e ž () hiša za cerkovnika: organist je stanoval v mežnariji; stara, slabo vzdrževana mežnarija
  8.        mé mé zaim., nàs, nàm, nàs, nàs, námi ( ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; sosedje so še na slabšem kakor mi; nav. ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka; tudi me smo se bojevale za svobodo; drugi delajo, mi, mi pa spimo; še mi bi tega ne zmogli; to bomo že mi opravili; elipt. »kdo bo za to odgovarjal?« »Mi«; pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede? b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov; nam se nikamor ne mudi; tudi nas so povabili; okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete? // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen / knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti 2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije; oče nam je umrl; kako dolgo se nam je vlekel spor 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš; da se nam več ne potepaš 4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo; v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana // vznes., v nekaterih državah, v vladarskih razglasih jaz: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije ● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz, midva
  9.      migetálka  -e ž () nav. mn. 1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk 2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah
  10.      migracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na migracijo; selitven: migracijski tokovi; intenzivna migracijska gibanja zaradi urbanizacije in industrializacije ♦ soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev
  11.      míkati 1 -am nedov. () tekst. z mikalnikom razčesavati, uravnavati predivo: mikati konopljeno, laneno predivo míkan -a -o: mikana preja, volna
  12.      mikáven  -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen mikávno prisl.: tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega
  13.      mikávnost  -i ž (á) privlačnost, zanimivost, vabljivost: pisateljevanje ima neko posebno mikavnost; snovna mikavnost romana / mikavnost letoviškega kraja / ekspr. eksotična mikavnost nastopajoče lepotice / življenje premore veliko različnih mikavnosti
  14.      mikénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Mikene: mikenski prebivalci ♦ arheol. mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
  15.      mikro...  ali míkro... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na majhen a) s tujko v drugem delu: mikrokozmičen, mikrokozmos b) z domačo besedo v drugem delu: mikrostikalo in mikro stikalo, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet 2. nanašajoč se na milijonino: mikrocurie, mikrosekunda
  16.      mikróben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrobe: mikrobna protoplazma / mikrobni fermenti; mikrobne bolezni / bil je dober poznavalec mikrobnega sveta
  17.      míkrobiolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo: mikrobiološki inštitut / mikrobiološko zborovanje // biol. nanašajoč se na življenje mikroorganizmov: škodljivo mikrobiološko delovanje / mikrobiološko cepivo za izdelovanje sirov
  18.      míkroekonómski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na mikroekonomijo: mikroekonomska analiza / mikroekonomska količina
  19.      míkrofílmski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na mikrofilm: mikrofilmski posnetek / mikrofilmska reprodukcija rokopisov
  20.      mikrofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrofon: mikrofonski kabel / mikrofonski tok / mikrofonska snemalna tehnika
  21.      míkrokózmičen  -čna -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na mikrokozmos: mikrokozmično in makrokozmično dogajanje / mikrokozmični svet
  22.      mikroskópski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat; mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika 2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci; mikroskopski organizem // ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost mikroskópsko prisl.: mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora
  23.      mikrovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikroval: mikrovalovna energija / mikrovalovna zveza / mikrovalovni oddajnik ♦ med. mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi
  24.      milánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno
  25.      mílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na milo: delati milno peno / spuščati milne mehurčke

   5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA