Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (4.569-4.593)
- kominfórmski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformske države / razsežnost kominformskega spora ♪
- komisárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na komisarje: komisarska oblast; dobil je komisarska pooblastila / komisarska uprava ♪
- komísen -sna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na komis: kiselkast komisni okus / komisni kruh ∙ slabš. take komisne hrane se kmalu preobješ slabe, nekvalitetne 2. star. vojaški: komisna uniforma / strogi komisni obrazi ♪
- komisíja -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi za opravljanje posebnih nalog, izvoljena ali imenovana navadno za določen čas: komisija se sestane, zaseda; izvoliti, sestaviti komisijo / predlagali so ga v nadzorno komisijo / izpit opravlja pred komisijo; stalne in občasne komisije / publ. kongres dela v komisijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki / ocenjevalna, preiskovalna komisija; volilna komisija ki ji je poverjena skrb za organizacijo in pravilno izvedbo volitev; terminološka komisija; komisija za delovna razmerja; komisija za telesno kulturo ∙ pog. bolnik mora na komisijo na komisijski pregled; pog. sosed mu grozi s komisijo s komisijskim ogledom 2. ekon. komisijski posli: imeti dobiček od komisije 3. pog. komisijska trgovina: kolo je kupil v komisiji ♪
- komisíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komisijo: komisijski ogled; komisijska ocena / komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo; komisijska prodaja / komisijsko blago / komisijska trgovina ◊ les. komisijski les po posebnem naročilu žagan, tesan les komisíjsko prisl.: komisijsko pregledati, ugotoviti ♪
- komisúra -e ž (ȗ) anat. vlakna, zlasti v osrednjem živčevju, ki povezujejo somerne dele telesa ♪
- komité -ja m (ẹ̑) 1. vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite; sestanek, sklepi komiteja; tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa 2. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite; regionalni komiteji; zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ♪
- komítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komite: komitske akcije / komitski oddelki ♪
- komólčarski -a -o [u̯č] prid. (ọ̑) nanašajoč se na komolčarje: komolčarska bitka / komolčarski človek ♪
- komólček -čka [u̯č] m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od komolec: opraskana kolena in komolčki ♪
- komólčen -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) nanašajoč se na komolec: komolčni sklep; komolčna vena / komolčni ščitnik elastičen povoj za komolec ♦ vet. komolčna bula vnetna bula na komolcu nekaterih domačih živali, zlasti kopitarjev ♪
- kómorniški in komórniški -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) nanašajoč se na komornike: komorniške dolžnosti / komorniška čast ♪
- kompákten -tna -o prid., kompáktnejši (ȃ) 1. ki sestoji iz trdno sprijete snovi, gost: razmočena snov je manj kompaktna / kompaktna zgradba zemlje / kompaktno tekstilno blago trdno, močno 2. ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: dežela je nacionalno popolnoma kompaktna / kompaktna poseljenost s kmečkim prebivalstvom / gradijo kompaktna naselja strnjena, zaključena 3. publ. nerazcepljen, enoten: impresionisti so nastopili kot kompaktna skupina / razbiti kompaktno večino stranke 4. knjiž. zgoščen, jedrnat: kompakten tekst; kompaktna epska pripoved ◊ anat. kompaktno kostno tkivo; les. kompaktni les les, ki ni bil poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen; masivni les kompáktno prisl.: skupina vozi kompaktno; kompaktno naseljeno prebivalstvo ♪
- kompaníjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kompanijo: kompanijski oficirji; kompanijska godba / ustanavljanje kompanijskih sindikatov ♪
- kompásen in kómpasen -sna -o prid. (ȃ; ọ̑) nanašajoč se na kompas: kompasna orientacija / kompasna igla ♦ navt. kompasni kotlič naprava iz nemagnetne kovine, v kateri je nameščena magnetna roža; kompasna hišica naprava iz nemagnetne kovine ali iz lesa, v kateri je nameščen kompasni kotlič ♪
- kompenzacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kompenzacijo: šport je neke vrste kompenzacijska dejavnost ◊ ekon. kompenzacijski izvoz izvoz, ki ga država uvoznica plača z blagom v enaki vrednosti; elektr. kompenzacijsko navitje navitje v elektromotorju za zmanjševanje vplivov drugih navitij ♪
- kompeténčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kompetenco: natančneje bo treba določiti kompetenčna področja posameznih organov ♦ jur. kompetenčni spor spor med sodišči ali upravnimi organi zaradi kompetenc, spor o pristojnosti ♪
- kompeténten -tna -o prid., kompeténtnejši (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kompetenco; pristojen, pooblaščen: za reševanje teh vprašanj je kompetenten delavski svet; ni bil kompetenten, da bi odstavil tajnika / o tem povprašaj na kompetentnem mestu 2. ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj kompetentnega; to je delo enega najkompetentnejših poznavalcev Prešerna / naslonil se je na kompetentne vire zanesljive; sam.: to presojo prepuščam bolj kompetentnim ♪
- kompilátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kompilatorje ali kompilacijo: ne potrebujemo kompilatorskih del / kompilatorske metode ♪
- kompleksíja -e ž (ȋ) 1. antr. skladna obarvanost las, šarenice in kože: v nordijskih deželah prevladujejo ljudje s svetlo kompleksijo / mešana kompleksija 2. mat. skupina zaporedno razvrščenih poljubnih elementov ♪
- komplicíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kompliciranega, zapletenost: pretirana kompliciranost programa / nekatere živali presenečajo s svojo kompliciranostjo / stilna kompliciranost pesmi ♪
- komplicírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira ♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja // delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira komplicíran -a -o 1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran 2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek 3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana
zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe ◊ ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati ♪
- komponírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo // redko ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral 2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako komponíran -a -o: prizor na sliki je dobro komponiran; za klavir komponirana skladba ♪
- kompósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kompost: metati odpadke na kompostni kup / kompostna zemlja prst, ki ji je dodan kompost ♪
- kompozícija -e ž (í) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev 2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji 3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo /
mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah 4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak ♪
4.444 4.469 4.494 4.519 4.544 4.569 4.594 4.619 4.644 4.669