Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ANA (4.369-4.393)
- klásičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote // redko klasicističen: pravila klasične estetike 2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek 3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča
/ publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična ◊ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje klásično prisl.: je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.: pog. hodi na klasično klasično gimnazijo ♪
- klasificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razvrstiti, razporediti kaj glede na enake ali podobne lastnosti: klasificirati blago; klasificiral je vse rastline, živali; analizirati in klasificirati / klasificirati premog po velikosti / njegovo dramo bi težko klasificirali označili, opredelili ♦ navt. klasificirati ladjo določiti ji klaso, razred 2. knjiž., redko oceniti, ovrednotiti: klasificiral je športne dosežke / zadnje šolske naloge je strogo klasificiral ocenil, redoval klasificíran -a -o: klasificiran po kvaliteti ♪
- klasifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klasifikacijo: klasifikacijski znak / spremeniti klasifikacijski sistem ♦ navt. klasifikacijska družba ustanova, ki nadzoruje gradnjo ladij in jim določa klaso ♪
- kláteški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klateže ali klateštvo: sit je bil tega klateškega življenja / klateški psi ♪
- klativíteški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klativiteze ali klativiteštvo: klativiteško življenje / šel je po svojih klativiteških potih ♪
- kláven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali ∙ klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtev ♦ agr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali; klavni kalo ali klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; klavna teža teža zaklane živali ♪
- klavír -ja m (ȋ) glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: sedel je h klavirju, za klavir in začel igrati; ima star, razglašen klavir / zna igrati (na) klavir / pog. vaditi klavir igranje na klavir ♦ muz. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah ♪
- klavírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer ♦ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba ♪
- klávniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni ♪
- klávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klavce ali klanje: ni hotel več opravljati svojega klavskega posla / klavski nož ♪
- klavzúra -e ž (ȗ) 1. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura // del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro 2. žarg., šol. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro ♪
- klečeplázen -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na klečeplazce ali klečeplazenje: bil je klečeplazen pisar / klečeplazne besede; pisaril je klečeplazna pisma klečeplázno prisl.: vedel se je zelo klečeplazno ♪
- kléjast -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejaste snovi / ima klejast okus / klejasta slina lepljiva ♪
- kléjati -am nedov. (ẹ̑) klejiti: klejati les kléjan -a -o: klejan papir; klejana nit ♪
- kléjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klej ♦ papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije ♪
- klékast -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kleko: klekast konj / klekasto drevo ♪
- klékljarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klekljarice ali klekljanje: klekljarsko delo / klekljarski sukanec / klekljarska šola ♪
- klepárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kleparje ali kleparstvo: kleparska delavnica / kleparske škarje; kleparsko kladivo / kleparska obrt ♪
- klepêtec -tca m (é) 1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru // nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klepetec ♪
- klêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na klerike: kleriška obleka / kleriški stan ♪
- klêrofašístičen -čna -o prid. (ȇ-í) nanašajoč se na klerofašiste ali klerofašizem: klerofašistično nasilje / klerofašistični režim; klerofašistična organizacija ♪
- klesárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na klesarje ali klesarstvo: klesarska tehnika / klesarsko dleto / klesarska obrt ♪
- kléščen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klešče: kleščni prijem / kleščne čeljusti / kleščni napad ♦ med. kleščni porod ♪
- klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju // navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje ♪
- kletárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kletarje ali kletarstvo: kletarske potrebščine / kletarska zadruga ♪
4.244 4.269 4.294 4.319 4.344 4.369 4.394 4.419 4.444 4.469