Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (4.344-4.368)



  1.      kisíkov  -a -o prid. () nanašajoč se na kisik: kisikovi dihalni aparati; kisikova jeklenka jeklenka za kisik / kisikove spojine
  2.      kislínast  -a -o prid. (í) redko kislinski: kislinasta hrana
  3.      kislínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kislino: ne sme uživati kislinske hrane ♦ obrt. kislinska stopnja kruha, mleka količina kisline v kruhu, mleku
  4.      kísov  -a -o prid. () nanašajoč se na kis: kisov obkladek / kisova omaka / kisova esenca
  5.      kíta  -e ž (í) 1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje: ima lepe kite; odstriči kite; vlekel jo je za kite / lase spleta v kite / kita črnih las // kar je temu podobno: kita iz rafije, slame / zunaj so se sušile debele kite čebule ∙ star. dala mu je kito cvetja šopek (cvetja) 2. star., navadno z rodilnikom skupina, vrsta: iz šole se je usula kita otrok; dolge kite potnikov 3. anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost: pretrgati si kite; kite in mišice 4. lov. večja skupina letečih živali istega gnezda: kita divjih rac, jerebic / letati v kitah
  6.      kitájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Kitajce ali Kitajsko: kitajski jezik; kitajska kultura; kitajska pisava / kitajski porcelan; kitajska vaza / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom; kitajsko srebro novo srebro, alpaka // ekspr., v zvezi kitajski zid velika ovira, zapreka: med nama je kitajski zid
  7.      kítast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kito: ima močen, kitast vrat; kitaste roke / kitasto meso starih živali trdo / jopica s kitastim vzorcem
  8.      kíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kita 3: kitni refleks / kitna ovojnica plast tkiva, ki ovija dolge kite v okončinah
  9.      kítica  -e ž (í) 1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico 2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina
  10.      kítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kitica 1: kitična kompozicija, oblika / kitična pesem
  11.      kítnica  -e ž () anat. kitna ovojnica: poškodovati si kitnico
  12.      kitolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolov: kitolovno področje / kitolovna postaja / močne kitolovne vrvi
  13.      kitolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolovce ali kitolov: kitolovska odprava / kitolovska ladja / kitolovsko leto
  14.      kítov  -a -o prid. () nanašajoč se na kite: kitova tolšča; kitova jetra / kitovo olje
  15.      kláda  -e ž (á) 1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno / stesati tram iz klade hloda // redko poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu 2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita 3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo ◊ metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok
  16.      kládast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klado: kladasta stena / kladasta oblika / kot psovka klada kladasta
  17.      kládivce  tudi kladívce -a s (á; ) manjšalnica od kladivo: pribiti žebelj s kladivcem; udarjati s kladivcem po nakovalu / leseno kladivce / kladivce v zvoniku ◊ anat. slušna koščica, priraščena na bobnič; muz. lesena priprava v klavirju, pianinu, ki udarja na struno
  18.      kládiven  tudi kladíven -vna -o prid. (á; ) nanašajoč se na kladivo: kladivni ročaj ♦ strojn. kladivni mlin mlin kladivar
  19.      klámast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klamo: bil je še ves klamast in nebogljen / molči, klama klamasta
  20.      klán  -a m () 1. zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: prepoved ženitve med pripadniki istega klana; pripadnik klana krokodila, orla 2. slabš. skupina ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: pripada vplivnemu klanu
  21.      klaníca  -e ž (í) nar. klana deska: zaboj iz klanic / zamenjati lojtrnice s klanicami
  22.      klánovec  -vca m () slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev
  23.      klánski  -a -o prid. () nanašajoč se na klan: klanski poglavar; klanska družina / med njimi je bila klanska povezanost
  24.      klásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na klas: klasne rese / ekspr. klasno polje žitno
  25.      klasicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na klasiciste ali klasicizem: klasicistična estetika / klasicistična poezija, umetnost / klasicistični slog

   4.219 4.244 4.269 4.294 4.319 4.344 4.369 4.394 4.419 4.444  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA