Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (3.576-3.600)



  1.      inspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na inspiracijo: osebne izkušnje so bile pesniku močen inspiracijski vir / inspiracijski šum
  2.      instánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na instanco: poslati prošnjo po redni instančni poti / instančni postopek; instančno sodišče
  3.      instínkt  -a m () 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje / samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt samoohranitve / delati, storiti po instinktu // redko želja, sla: močen instinkt po uveljavljanju 2. knjiž., navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: etični, pesniški, umetniški instinkt; instinkt za lepoto / zanaša se na svoj zdravi instinkt; ženski instinkt / trenutni instinkt
  4.      instinktíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na instinkt, nagonski: čutiti instinktiven odpor do česa; ta gib je pri njem že instinktiven; z instinktivno kretnjo si je popravila lase; instinktivna reakcija; instinktivno dejanje, življenje / instinktiven igralec instinktívno prisl.: instinktivno čutiti, dojemati; instinktivno je zakričala
  5.      institúcija  tudi inštitúcija -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo; gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije; institucije zdravstvenega varstva 2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah; državne, pravne institucije; institucija delavskega samoupravljanja ◊ jur. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija
  6.      institucionálen  tudi inštitucionálen -lna -o prid. () nanašajoč se na institucijo: institucionalna ureditev družbe / institucionalna rešitev vprašanja; institucionalne sile, spremembe / institucionalno družbeno samoupravljanje institucionálno tudi inštitucionálno prisl.: institucionalno določiti, predpisati
  7.      institucionalizírati  -am tudi inštitucionalizírati -am dov. in nedov. () publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati delavsko upravljanje institucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o: institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila
  8.      instrukcíjski  tudi instrúkcijski in inštrukcíjski tudi inštrúkcijski -a -o prid. (; ú) nanašajoč se na instrukcijo: instrukcijsko delo / instrukcijski prostor
  9.      instrúktorski  in inštrúktorski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na instruktorje: instruktorske obveznosti / instruktorska skupina
  10.      instrumentacíjski  tudi inštrumentacíjski -a -o prid. () nanašajoč se na instrumentacijo: instrumentacijska odličnost opere / instrumentacijska tehnika / instrumentacijsko vzdrževanje
  11.      instrumentálen  tudi inštrumentálen -lna -o prid. () nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto ♦ aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti
  12.      ìnsuficiénca  -e ž (-ẹ̑) med. nezadostna zmogljivost organa: srčna insuficienca; insuficienca ledvic
  13.      inšpekcíjski  in inšpékcijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na inšpekcijo, nadzorstven: inšpekcijski oficir, organ / inšpekcijski zapisnik; napisati inšpekcijsko poročilo / inšpekcijska služba
  14.      inšpéktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na inšpektorje: inšpektorska služba / inšpektorsko poročilo
  15.      inšpiciêntski  in inšpiciéntski tudi inspiciêntski in inspiciéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na inšpiciente: inšpicientska služba / inšpicientska knjiga knjiga s popisom poteka predstave, po kateri jo inšpicient vodi
  16.      inštalacíjski  in instalacíjski -a -o prid. () nanašajoč se na inštalacijo: inštalacijski načrt; inštalacijska dela / inštalacijski material; inštalacijske cevi ♦ elektr. inštalacijski kabel kabel za napeljave v stavbi; inštalacijska doza; grad. inštalacijski jašek jašek za vse napeljave v stavbi; inštalacijski kolektor kolektor v naselju za glavne električne, plinske, telefonske, vodovodne napeljave
  17.      inštalatêrski  in instalatêrski -a -o prid. () nanašajoč se na inštalaterje ali inštalacijo: inštalaterska dela / inštalatersko orodje
  18.      inštalírati  -am in instalírati -am dov. in nedov. () 1. načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljati: inštalirati elektriko, plin, telefon, vodovod / inštalirati morajo še hladilnik in pralni stroj namestiti in priključiti 2. rel. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto, umestiti: novega kanonika je inštaliral škof 3. knjiž., ekspr. namestiti, nastaniti: gosta so inštalirali kar v dnevni sobi inštalíran in instalíran -a -o: plin je že inštaliran; za župnika je bil inštaliran pred enim mesecem; čete so inštalirane v majhnem, provincialnem mestu ♦ elektr. inštalirana moč imenska moč vseh generatorjev v elektrarni
  19.      inštitútski  tudi institútski -a -o prid. () nanašajoč se na inštitut: inštitutski prostori; inštitutska knjižnica / inštitutsko delo / inštitutska disciplina, oskrba domska
  20.      inštrúktorski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na inštruktorje: inštruktorsko delo / inštruktorski honorar
  21.      intarzíran  -a -o prid. () knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja
  22.      integracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na integracijo: integracijski načrt, proces / integracijske težnje / integracijska skupnost ♦ mat. integracijski interval interval, na katerem se računa določeni integral
  23.      integralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na integraliste ali integralizem: integralistična ideja, smer
  24.      integrírati  -am nedov. in dov. () 1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati ∙ publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo integríran -a -o: integrirana skupnost ♦ agr. integrirani sok kašasti sok
  25.      intelektuálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo // nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita intelektuálno prisl.: začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA