Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ANA (2.576-2.600)



  1.      feljtonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na feljton ali feljtonistiko: feljtonistični spisi / članek je napisan v feljtonističnem tonu
  2.      feljtónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na feljton: feljtonsko delo / feljtonski slog feljtónsko prisl.: feljtonsko napisana humoreska
  3.      fémur  -ja m (ẹ̑) anat. kost v stegnu; stegnenica: zlom femurja
  4.      feničánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Feničane ali Fenicijo: feničanska arhitektura; feničanske kolonije / feničanska pisava prva znana pisava, ki temelji na glasovih
  5.      feníl...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz benzena z odvzemom enega atoma vodika: fenilklorid
  6.      fenólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenol: fenolna smola / fenolno lepilo
  7.      fenomenologíja  -e ž () opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov
  8.      fenomenolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenomenologijo: fenomenološka analiza / fenomenološka metoda metoda, ki reducira predmet zavesti na bistvo fenomenolóško prisl.: opazovati pojav fenomenološko
  9.      fénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fen: fenski veter / fenski oblak strnjena oblačna gmota nad gorovjem, kadar piha fen / fensko sušenje
  10.      ferí...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na spojine trivalentnega železa: feriklorid; ferisulfat železov III. sulfat / ferispojine in feri spojine
  11.      feríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na ferit: feritni material / feritna struktura; feritno jeklo ♦ elektr. feritna antena sprejemna antena na feritnem jedru; feritno jedro jedro iz feritnega materiala, na katerem je navitje
  12.      fêrman  tudi fermán -a m (; ) 1. zgod. pismen ukaz, odlok turškega sultana: izdati ferman 2. ekspr. odredba, ukaz: tega ni mogoče ukiniti enostavno s fermanom
  13.      fêro...  prvi del zloženk () nanašajoč se na zlitine z železom: feromangan / ferozlitina in fero zlitina
  14.      feró...  prvi del zloženk (ọ̑) kem. nanašajoč se na spojine dvovalentnega železa: feroklorid; ferosulfat železov II. sulfat / ferospojine in fero spojine
  15.      fêromangán  -a m (-) metal. zlitina železa in mangana: obloga iz feromangana
  16.      festiválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na festival: festivalni program / festivalna dvorana / mesto v festivalnih dneh
  17.      festiválski  -a -o prid. () nanašajoč se na festival: festivalski program / festivalska dvorana / festivalska atmosfera; festivalsko občinstvo / festivalski film
  18.      fétiš  -a m (ẹ̑) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje: razprava o fetiših in običajih 2. knjiž. za posameznika ali skupino nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar: ljudsko pesem je spremenil v fetiš; zadati udarec fetišem malomeščanske demokracije
  19.      fetišístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fetišiste ali fetišizem: fetišističen kult / fetišističen strah; fetišistično gledanje na predmete
  20.      fevdálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki
  21.      févden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fevd: fevdno razmerje / fevdna posestva ♦ zgod. fevdni gospod kdor ima pravico podeljevati fevde; fevdna pravica pravica podeljevanja fevdov
  22.      fibríla  -e ž () anat. vlakence v mišični ali živčni celici
  23.      fibrózen  -zna -o prid. (ọ̑) anat. ki ima dosti vlaken, vlaknat: fibrozno tkivo
  24.      fíbula  -e ž () 1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras: bronasta fibula; razstava fibul 2. anat. kost na zunanji strani goleni; mečnica
  25.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma

   2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA